Rok Guček, kandidat za župana Žalca: “Občani bodo lahko spremljali, kaj smo obljubili!”
Ta članek vsebuje intervju z Rokom Gučkom, 32-letnim kandidatom za župana občine Žalec v Sloveniji. Guček, ki je trenutno zaposlen na ministrstvu za notranje zadeve na oddelku za boj proti trgovini z ljudmi, se opisuje kot eden najmlajših kandidatov za to funkcijo. Kot svoj motiv navaja željo po pospešitvi lokalnega razvoja in reševanju problemov, kot so nezadostna vključenost državljanov in neravnomerni napredek v različnih naseljih občine. Med njegove predlagane prioritete spadajo izboljšanje zaščite pred poplavami, zagotavljanje bolj uravnoteženega regionalnega razvoja ter povečanje preglednosti in učinkovitosti občinske uprave. Guček poudarja odgovornost skozi merljive cilje in javna poročila, pri čemer poudarja, da bi morali državljani lahko spremljati, katere obljube so bile izpolnjene. Prav tako načrtuje načine za spodbujanje državljanskega sodelovanja, vključno z javnimi razpravami, spletnimi posvetovanji in sistemom participativnega proračuna, čeprav opozarja, da bodo specifični finančni parametri za slednje odvisni od finančnih razmer po volitvah.
Maribor has been classified as an area with extreme social vulnerability, a designation driven primarily by low labor activity and a demographic structure featuring a high proportion of residents over the age of 65. This classification emerged during a recent discussion at the election office of mayoral candidate Andrej Bauman, who convened representatives from social services, employment agencies, and humanitarian organizations to address how the city can better connect social protection, job placement, and charitable aid. The gathering aimed to identify gaps in current support systems and determine how municipal institutions, businesses, and NGOs can collaborate to provide faster and more comprehensive assistance to residents in distress. Mirjana Bravc, director of the Maribor Social Work Center, presented data indicating that within the 22 municipalities covered by her institution, there were 7,500 recipients of cash benefits in the past year, rising to 11,300 when family members are included. Maribor accounts for 55 percent of these recipients, while eligible beneficiaries represent 56 percent of the total. Over one year, the center disbursed more than 38 million euros in cash social assistance, with over 22 million euros allocated specifically to the Maribor municipality. Bravc noted that while unemployment rates are low compared to other regions in Slovenia, the area still leads in certain indicators of economic stagnation. She emphasized that the region’s demographic profile requires specific policy adjustments from whoever assumes leadership of the city. Mirjana Zgaga, deputy director of the Regional Employment Service in Maribor, stated that this was the first time in over 30 years that a mayoral candidate had invited institutional partners to such a dialogue. She highlighted that many registered unemployed individuals possess technical skills but lack social competencies, particularly in communication. Zgaga rejected the notion that young or older workers are unwilling to work, noting instead that many highly educated and competent young people struggle to find positions due to these soft skill deficits. She mentioned small steps taken previously, such as hiring some candidates through public holdings, but stressed the need for the municipality to influence companies under its jurisdiction to create more opportunities. Amir Suljić, a humanitarian worker, focused his remarks on elderly residents, particularly those suffering from dementia. He described the growing challenges faced by seniors living alone and the critical role of community support. Bauman expressed that engaging with these institutions is essential for progress, arguing that giving commitments in this field is the only path forward. The participants agreed that while Maribor hosts successful humanitarian organizations that mitigate immediate distress, the underlying structural problems remain severe. In a separate development related to the upcoming elections, a group of citizens published an open letter questioning the candidacy of Bor Greiner. They highlighted his personal and political ties to John Denhof, who led Nova KBM Bank during its transition to ownership by the Hungarian financial group OTP. The signatories argued that under Denhof’s leadership, the bank transferred its headquarters to Ljubljana, causing many employees to commute daily from Maribor. They viewed this shift as a loss of Maribor’s economic identity and independence. The letter further questioned Greiner’s departure from Radio City, citing unofficial reports that he was dismissed for poor performance and failure to meet self-set goals. The authors asked why Greiner considers Denhof a key figure in his political circle and what role Denhof might play in future city governance. They also pointed out the business relationship between the bank and the radio station, noting that Nova KBM was a major advertiser for Radio City before the change in ownership. Meanwhile, the fifth cycle of Maribor’s participatory budget process is nearing its end. Residents have submitted a record 357 project proposals, of which 177 qualified for voting. So far, 754 residents have cast their votes, with approximately 79 percent using the new digital application Nas Maribor and 21 percent voting in person. The municipality has allocated one million euros for this cycle, with 980,000 euros designated for project implementation. These funds are divided equally among five municipal areas, receiving 196,000 euros each. Voting closes on November 5, 2026, at midnight. Eligible voters aged 15 and older can select projects totaling up to 50,000 euros per voter, allowing them to choose initiatives from different parts of the city regardless of their residence. Other candidates continue to outline their platforms. Matevž Frangež, who ran for mayor in 2013, returned to the race after 13 years, aiming to restore Maribor’s economic strength. He cited statistics showing the city reaches 74 percent of the EU average development level and 82 percent of the national average. Frangež attributed the gap to previous decisions and proposed breaking with old practices to focus on neglected social priorities. In a digital debate series organized by local media, candidates competed in head-to-head votes on urban renewal. Andrej Bauman defeated Ales Ernecl with 57.7 percent of the vote, while Mitja Zgoznik beat Bor Greiner. Other matchups resulted in close finishes or clear victories for candidates like Igor Jurisic and Matej Vodopivec. A public debate organized by the Regional Development Agency Podravje-Maribor took place on November 2, 2026, involving all ten mayoral candidates. Moderated by Gregor Trebusak and Branka Bezjak, the session focused on the city’s role in regional development, with emphasis on economy, entrepreneurship, and tourism. Candidates discussed visions ranging from building a thermal bath facility to implementing paid access to view the Oldest Vine, a local landmark. These discussions underscore the diverse approaches candidates are taking to address Maribor’s complex social and economic landscape ahead of the election.
11 poročil
Maribor24NeodvisenSredinaDejstva: uradni vir/dokument ni zaznanObjektivnost 90
Ta članek poroča o končnih rezultatih tretjega tematskega kroga "digitalne župnijske lige", državljanske pobude, ki se osredotoča na stanovanjsko politiko, novo gradnjo in aktiviranje prostih zmogljivosti v Mariboru. Format vključuje glasovanje med lokalnimi kandidati ali strokovnjaki, kjer udeleženci predstavijo rešitve in državljani glasujejo za določitev zmagovalcev na podlagi posebnih pravil za dodelitev točk. V prvi tekmi je Andrej Bauman premagal Andreja Matvozja s 58,6% glasov, Mitja Zgoznik pa je z 68,7% odločilno premagal Vincenca Gajsera. V četrti tekmi je zaradi majhne razlike dobil skupno točko, Matej Vodopivec pa je Igora Jurišiča premagal s 51,4% proti 48,6%, kar je bilo v mejah za delitev točk. Končno je Katja Koren z 61,9% glasov premagala Bor Greinerja in zaključila krog.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek deluje kot nevtralno poročanje o rezultatih v volilnem stilu znotraj državljanske platforme. Uporablja športne metafore ("diktiral je tempo", "drama"), vendar predstavlja objektivne podatke (številka glasov in odstotki), ne da bi v uredniškem članku razpravljal o prednostih politik kandidatov ali da bi imel prednost pred nekaterimi političnimi strankami.
Zakaj dejstva: uradni vir/dokument ni zaznan
Zakaj objektivnost (90): The writing style is dry, factual, and structured around presenting results. It avoids subjective adjectives beyond describing the competitive nature of the polls ('drama,' 'tense') which serves to describe the process rather than endorse a candidate. It remains neutral by simply listing who won bas
Članek poroča o srečanju, ki je potekalo v pisarni kandidata za župana Maribora, Andreja Baumana, in se je osredotočalo na strategije za podporo socialno ranljivim prebivalcem. Bauman je razpravljal o izzivih s predstavniki Centra za socialno delo Maribor, službe za zaposlovanje in humanitarnih organizacij, s ciljem izboljšati usklajenost med lokalnimi institucijami in ponudniki pomoči. Predstavljeni statistični podatki kažejo, da Maribor predstavlja več kot polovico prejemnikov denarnih transferjev v svoji občini, pri čemer skupni letni stroški za celoten center presegajo 38 milijonov evrov. Uradniki so opozorili, da so stopnje brezposelnosti v primerjavi z drugimi regijami nizke, vendar je območje klasificirano kot zelo socialno ranljivo zaradi nizke stopnje zaposlenosti med določenimi demografskimi skupinami. Razprava je poudarila potrebo po boljšem usposabljanju za komunikacijske spretnosti za brezposelne osebe in poudarila pomembnost vključevanja občine pri reševanju teh sistemskih problemov.
Ocena pristranskosti (Progresivno): Ta prispevek se osredotoča izključno na enega kandidata za župana in goste, ki mu simpatizirajo, ter obravnava širjenje socialne podpore, pri čemer izpusti nasprotna stališča ali kritične ocene trenutne politike.
Kandidat za župana Maribora, Andrej Bauman, je odgovoril na serijo osebnih in političnih vprašanj, ki jih je za lokalni medijski prispevek pripravil pisatelj Tone Partljič. V svojih odgovorih je Bauman dejal, da so volivci vedno upravičeni, trdo delo pa je njegova najboljša lastnost. Omenil je, da vozi električni Mercedes in kombi Skoda Superb. Izrazil je željo, da bi kulturni dogodki v mestu postali cenovno dostopnejši, in dodal, da prebere tri do pet knjig na leto, pri čemer je zadnja knjiga, ki jo je prebral, "Skalpel" Uroša Ahčana. Ko so ga vprašali o političnih vzorih, je Bauman dejal, da jih trenutno nima, vendar občuduje nekdanjega premierja Janeza Drnovška iz obdobja po letu 1945. O Mariboru je dejal, da ga najbolj navdušuje strast njegovih prebivalcev, hkrati pa je kritiziral tendenco, da se za težave krivijo drugi. Poudaril je, da ima močnejšo čustveno vez do Maribora kot do Ljubljane.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek vsebuje neposredne citate ene same politične osebnosti, brez uredniških komentarjev, kar omogoča, da same besede te osebe določajo ton prispevka.
Skupina prebivalcev Maribora je objavila odprto pismo, v katerem postavljajo vprašanja glede kandidature Borja Greinerja za župana, posebej poudarja pa njegovo tesno osebno in politično povezanost z Johnom Denhofom. Podpisniki pisma opozarjajo, da je Denhof vodil podjetje Nova KBM med njegovo prevzemom s strani madžarske finančne skupine OTP, obdobja, ki je bilo zaznamovano z pomembnimi operativnimi spremembami in preselitvijo sedeža banke v Ljubljano. Poudarjajo, da je ta premik oslabil gospodarsko identiteto Maribora in je mnoge zaposlene prisilil, da so vsak dan potovali v prestolnico. Poleg tega pismo izražuje zaskrbljenost glede nedavne odpovedi Greinerja pri podjetju Radio City, pri čemer se sklicuje na neuradna poročila, da je bil odpustit zaradi slabih delovnih rezultatov in neizpolnjevanja samopostavljenih ciljev. Avtorji pismo zahtevajo večjo preglednost glede Denhofove vloge pri teh korporativnih spremembah in njegovega vpliva v političnem okolju, v katerem deluje Greiner.
Ocena pristranskosti (Progresivno): Besedilo predstavlja lokalne političneandidate skozi prizmo gospodarske suverenosti in izgubljenih institucij, pri čemer uporablja čustveno obarvano besedišče, kot sta "identiteta" in "samostojnost", ki je značilno za progresivne kritike privatizacije in centralizacije.
Članek predstavlja kandidate, ki se potegujejo za položaj župana Maribora, in opisuje njihove vizije glede prihodnosti mesta. Med ključnimi temami so razvoj termalne kopeli in morebitna uvednina za obisk "najstarejše vinske trte." Ker ni bil priložen noben besedni opis, ta povzetek temelji izključno na informacijah iz naslova o lokalnih političnih predlogih.
Ocena pristranskosti (Sredina): Ker ni na voljo nobenega besedila, ne obstajajo jezikovne značilnosti, pristranskosti pri virih podatkov ali elementov, ki bi nakazovali določeno politično usmerjenost, kar vodi do nevtralne ocene.
Občina Maribor poroča, da je v trenutnem ciklu participativnega proračuna glasovalo 754 prebivalcev. Približno 79 odstotkov jih je glasovalo preko nove digitalne funkcionalnosti v aplikaciji "Naš Maribor", preostali pa so glasovali osebno. Letos je bilo prejeto rekordno število predlogov, in sicer 357, od katerih je 177 prešlo strokovno preverjanje in napredovalo v končno fazo glasovanja. Občina je za ta peti cikel namenila milijon evrov, od tega 980.000 evrov za izvedbo projektov v petih enakovrednih območjih. Prebivalci, starejši od 15 let, ki prebivajo v Mariboru, imajo do 5. novembra 2026 čas, da oddajo svoj glas za projekte, katerih skupna vrednost znaša do 50.000 evrov na volivca. Lokalne oblasti aktivno spodbujajo večjo udeležbo v naslednjih treh dneh, da bi zagotovile širšo vključenost lokalne skupnosti v odločitve o lokalni infrastrukturi.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek se izključno opira na uradne občinske podatke in uporablja nevtralno, informativno besedišče za opis delovanja in stanja procesa participativnega proračuna, ne izraža pa uredniških mnenj ali ne podpira določenih kandidatov ali strank.
Ta članek predstavlja rezultate četrte tematske runde iniciative "Digitalna občinska liga", digitalne platforme za glasovanje, ki je osredotočena na obnovo mestnega jedra in prostorsko ureditev v Mariboru. Državljani so glasovali v petih direktnih tekmah med občinskimi kandidati, pri čemer so se kandidati predstavljali s svojimi vizijami za urbanistično načrtovanje. V prvi tekmi je Andrej Bauman premagal Aleša Ernecla s 57,7 % glasov. Mitja Zgoznik je zmagal proti Boru Greinerju s 66,9 %, medtem ko sta se Matevž Frangež in Vincenc Gajser razdelila točke, saj sta imela eno glasovno razliko. Matej Vodopivec je zmagal proti Katji Koren s 53,8 % glasov, Igor Jurišič pa je prepričljivo premagal Andreja Matvoza s 78,7 %. Članek podrobno prikazuje število glasov in odstotke za vsak par, s čimer poudarja konkurenčnost nekaterih tekem.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja neobdelane podatke o glasovanju in objektivne opise tekem, brez uporabe polžitih izrazov, brez zavzemanja stališč in brez izpuščanja informacij o stališčih kandidatov.
Ta članek vsebuje intervju z Rokom Gučkom, 32-letnim kandidatom za župana občine Žalec v Sloveniji. Guček, ki je trenutno zaposlen na ministrstvu za notranje zadeve na oddelku za boj proti trgovini z ljudmi, se opisuje kot eden najmlajših kandidatov za to funkcijo. Kot svoj motiv navaja željo po pospešitvi lokalnega razvoja in reševanju problemov, kot so nezadostna vključenost državljanov in neravnomerni napredek v različnih naseljih občine. Med njegove predlagane prioritete spadajo izboljšanje zaščite pred poplavami, zagotavljanje bolj uravnoteženega regionalnega razvoja ter povečanje preglednosti in učinkovitosti občinske uprave. Guček poudarja odgovornost skozi merljive cilje in javna poročila, pri čemer poudarja, da bi morali državljani lahko spremljati, katere obljube so bile izpolnjene. Prav tako načrtuje načine za spodbujanje državljanskega sodelovanja, vključno z javnimi razpravami, spletnimi posvetovanji in sistemom participativnega proračuna, čeprav opozarja, da bodo specifični finančni parametri za slednje odvisni od finančnih razmer po volitvah.
Ocena pristranskosti (Progresivno): Članek poudarja podporo predsednika Slovenske demokratične mladine, znane levičarske organizacije, in predstavlja program kandidata skozi prizmo naprednih vrednot, kot sta transparentnost in državljanska participacija, ne pa tudi predstavljajoč nasprotnih pogledov.
Ta članek vsebuje intervju z Matevžem Frangežem, ki se poteguje za položaj župana Maribora, potem ko je za ta položaj kandidiral že leta 2013. Frangež se opisuje kot ustvarjalno naravdan idealist, ki je vstopil v politiko med prehodom Slovenije k demokraciji. Kot glavne motive za svojo kandidaturo navaja gospodarsko poslabšanje mesta, odhod kvalificiranih delavcev in stanovanjsko krizo, pri čemer si želi obnoviti industrijsko moč Maribora. Med razgovorom se je posvetil obtožbam glede njegovega bivališča zunaj občine in zagovarjal svoj pristop k upravljanju, pri čemer je poudaril pomembnost težkih kompromisov in oblikovanja družbe skozi javne odločitve.
Ocena pristranskosti (Sredina): Ta članek deluje kot standardni profil kandidata, kjer so predstavljeni stališča in ambicije samega politika, brez vključevanja zunanjih kritik, obremenjenih pridevnnikov ali nasprotujočih si pogledov v besedilo.
Ta članek poroča o televizijski debati med županom Stanislavom Glažarjem, ki je na položaju že 16 let, in kandidatko Meto Majnik Kranjc, ki se bosta pomerila za vodstvo občine Hajdina. Glažar, ki kandidira kot neodvisni kandidat in ima podporo več strank iz političnega centra, medtem ko Majnik Kranjc zastopa Gibanje Svoboda. Pogovor je potekal o strategijah razvoja občine, vključno z gradnjo otroškega vrtca, prometno infrastrukturo, stanovanjem za mlade in oskrbo starejših. Glažar je poudaril kontinuiteto in sistematično načrtovanje, ki temelji na obstoječih razvojnih programih, medtem ko je Majnik Kranjc zagovarjala nove pristope in večjo neposredno vključenost prebivalcev preko vaških odborov. Oba kandidata sta izjavila, da dajeta prednost interesom občine pred strankarskimi interesi, čeprav sta se njihovi načini za doseganje tega bistveno razlikovala.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnoteženo primerjavo programov obeh kandidatov in citira ju enako, brez uporabe polžitih izrazov ali favoriziranja ene strani.
Regijska razvojna agencija Podravje-Maribor organizira debato za vse kandidate, ki se potegujejo za položaj župana občine Maribor. Dogodek bo potekal v ponedeljek, 2. novembra, ob 16. uri, v Kreativnem parku Drava, ki se nahaja na ulici Pobreška. V razpravi bo sodelovalo deset kandidatov, med njimi Andrej Bauman, Aleš Ernecl in Mitja Zgoznik. Osrednja tema debate bo gospodarski razvoj, podjetništvo in turizem v regiji. Moderatorja debate bosta Gregor Trebušak, izvršni direktor Slovenske poslovne mreže, in novinarka Branka Bezjak.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek vsebuje izključno logistične informacije o debati med več kandidati, pri čemer ne uporablja polžitih izrazov, ne prisega na nobeno stran in ne izključuje nobenega kandidata, kar omogoča nevtralno predstavitev.
Kako je poročala vsaka stran
Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.
progresivno
sredina
konservativno
★
Kako je poročala vsaka stran
Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.
Slovenia
