ON
← Nazaj na pregled
Risoroman je stripovski snobizem
Slovenia🏛️ PolitikaSredinapred 9 urami

Risoroman je stripovski snobizem

V članku je obravnavan zgodovinski razvoj stripov v Sloveniji, s poudarkom na prehodom stripov iz vidne zabave v priznano umetniško izražanje. V članku se sklicuje na delo zgodnjega slovenskega teoretika stripov Franca Zupana, ki je pisal o stripovih leta 1969, in poudarja pomen izdaje Kostje Gatnika "Magna Purga" leta 1977, ki je označila prelomnico v slovenskih stripov kot umetniški obliki. Avtor kritizira izraz "risoroman" (grafični roman), ki trdi, da je nepotreben in izhaja iz prizadevanj za deestigmatizacijo stripov, hkrati pa poudarja njihov uveljavljen status kot spoštovana umetniška oblika od poznih sedemdesetih let 20. stoletja.

Kako je poročala vsaka stran

Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.

Kako je poročala vsaka stran

Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in svoj prilagojen pregled Zame.

Postani podpornik

Poročanje po svetu

Isti dogodek, kot so ga poročali v drugih državah.

Poročanje po svetu

Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in svoj prilagojen pregled Zame.

Postani podpornik

Preverjanje trditev

Ključne dejanske trditve in koliko virov jih potrjuje oz. zavrača.

Preverjanje trditev

Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in svoj prilagojen pregled Zame.

Postani podpornik

1 poročil

Gorenjski glas logoGorenjski glasNeodvisenSredinapred 9 urami
Risoroman je stripovski snobizem

V članku je obravnavan zgodovinski razvoj stripov v Sloveniji, s poudarkom na prehodom stripov iz vidne zabave v priznano umetniško izražanje. V članku se sklicuje na delo zgodnjega slovenskega teoretika stripov Franca Zupana, ki je pisal o stripovih leta 1969, in poudarja pomen izdaje Kostje Gatnika "Magna Purga" leta 1977, ki je označila prelomnico v slovenskih stripov kot umetniški obliki. Avtor kritizira izraz "risoroman" (grafični roman), ki trdi, da je nepotreben in izhaja iz prizadevanj za deestigmatizacijo stripov, hkrati pa poudarja njihov uveljavljen status kot spoštovana umetniška oblika od poznih sedemdesetih let 20. stoletja.

Ocena pristranskosti (Sredina): Čeprav se članek dotakne kulturne identitete in nacionalnega ponosa, povezanega s slovenskimi stripi, ne zavzema jasnega ideološkega stališča.

Ohranimo novice poštene.

ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 5 €/mesec.

Postani podpornik

Povezane zgodbe