V članku je intervju s Darkom Štantejem, slovenskim filmskim ustvarjalcem in režiserjem, znanim po nagrajenih filmih Posledice (2018) in Izgubljeni sin (2026). Štante razpravlja o svoji dvojni karieri kot filmski ustvarjalec in strokovnjak, ki dela v Strokovnijevem centru Logatec, specializiranem za podporo otrokom in mladostnikom z čustvenimi in vedenjskimi izzivi. Razmišlja o svojih izkušnjah kot nočni skrbnik in o svoji akademski ozadju v filmski režiji. Pogovor raziskuje teme, kot so družinsko nasilje, medgeneracijska travma in sistemski neuspehi pri obravnavanju teh vprašanj. Štante poudarja potrebo po družbenih in institucionalnih spremembah, poudarja pomen empatije in kolektivne odgovornosti. Prav tako govori o svojem sodelovanju z igralci, prikazu zlorabe v družini v svojih filmih in vlogi osebnih izkušenj pri oblikovanju njegovega dela.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se razpravlja o sistemski neuspehu, družbenem zanemarjanju in potrebi po institucionalni reformi, s poudarkom na vlogi empatije in kolektivne odgovornosti.



