Prvi zasedanje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) je potekalo po ustanovitvi četrte vlade Slovenije pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše. Člani vlade so predstavili svoje načrte, predstavniki delavcev in delodajalcev pa so delili svoja pričakovanja. Napetosti med sindikati in parlamentarno večino so bile očitne že na začetku novega zakonodajnega obdobja. Na dnevnem redu so bili predstavitev posameznih ministrstev, ki so načrtovale časovni okvir za pripravo in sprejetje predlaganih zakonov in drugih pomembnih dokumentov, ki jih obravnava ESS. Sindikalni centri pričakujejo, da bo vlada predstavila svoje stališče o delu ESS, socialnem partnerstvu in socialnem dialogu.
Kako je poročala vsaka stran
Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.
progresivno
sredina
konservativno
★
Kako je poročala vsaka stran
Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in svoj prilagojen pregled Zame.
Ustavno sodišče Slovenije je zavrnilo pritožbo, s katero je izpodbijalo odločitev narodne skupščine (DZ) o potrditvi mandatov poslancev, izvoljenih na parlamentarnih volitvah, ki so potekale 10. aprila 2026. Sodišče je navedlo, da odločitev narodne skupščine, poročilo mandatne volilne komisije in zapis državne volilne komisije (DVK) o volilnih rezultatih niso posamezni akti, ki jih je mogoče izpodbijati pred ustavnim sodiščem s ustavno pritožbo. Sodišče je poudarilo, da posamezniki, ki niso sodelovali kot kandidati ali predstavniki kandidatnih seznamov, niso upravičeni do vložitve takih pritožb.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku je predstavljena pravna odločba Ustavnega sodišča Slovenije, ki ni očitno ideološko usmerjena.V članku so razloženi razlogi sodišča za zavrnitev pritožbe zoper odločitev narodnega zbora o potrditvi mandata, poudarjeni so postopkovni pogoji in vloga sodišča pri zagotavljanju
Zakaj dejstva (94): The article accurately reports the Constitutional Court's rejection of a complaint regarding the confirmation of MPs' mandates, citing the court's statement that the complaint was filed after the deadline and lacks proper procedural grounds. It also mentions the initiation of a review of certain leg
Zakaj objektivnost (93): The article presents the information neutrally, using formal language and avoiding any overt bias or emotional phrasing. It provides direct quotes from the court and explains the legal reasoning without taking sides.
Prvi zasedanje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) je potekalo po ustanovitvi četrte vlade Slovenije pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše. Člani vlade so predstavili svoje načrte, predstavniki delavcev in delodajalcev pa so delili svoja pričakovanja. Napetosti med sindikati in parlamentarno večino so bile očitne že na začetku novega zakonodajnega obdobja. Na dnevnem redu so bili predstavitev posameznih ministrstev, ki so načrtovale časovni okvir za pripravo in sprejetje predlaganih zakonov in drugih pomembnih dokumentov, ki jih obravnava ESS. Sindikalni centri pričakujejo, da bo vlada predstavila svoje stališče o delu ESS, socialnem partnerstvu in socialnem dialogu.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku je uravnotežen pregled položaja, ki prikazuje tako ukrepe vlade kot tudi pomisleke sindikatov, ne kaže pa očitne pristranskosti na katero koli stran, temveč samo poroča o napetostih in vsebini razprav.
Zakaj dejstva (93): The article accurately reports on the expectations of employers' organizations regarding the ESS and the importance of involving them early in the legislative process. This aligns with the cross-source consensus on the role of ESS in shaping policies affecting the economy.
Zakaj objektivnost (87): The tone is mostly neutral, though it highlights the concerns of employers, which might subtly favor their viewpoint. Overall, it remains fairly balanced.
V Ljubljani je lokalni referendum o parkiriščni uredbi, ki jo je umaknil župan Zoran Janković kmalu po tem, ko so organizatorji zbrali dovolj podpisov, da bi sprožili glasovanje. Uredbo, katere cilj je bil omejiti parkiranje na določenih stanovanjskih območjih, je sprva odobril mestni svet, kasneje pa jo je Janković preklical, ker je trdil, da bi bilo referendum drago.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni oba stališča - utemeljitev župana Jankovića za umik uredbe in izpodbijanje njene zakonitosti s strani opozicije - brez očitne naklonjenosti nobeni strani.
Zakaj dejstva (85): The article covers the legal aspects of the mayor's withdrawal from the parking regulation and mentions the ongoing legal challenge. It reports on the referendum outcome and the political consequences, drawing from multiple sources including civil initiatives and political figures. The facts are acc
Zakaj objektivnost (80): The tone is somewhat critical of Janković's actions, particularly regarding the referendum, which could be seen as a minor editorial lean. However, it maintains a balanced approach overall.
Skupina nekdanjih članov odbora za varstvo človekovih pravic v Sloveniji, med njimi Franco Juri, Pavel Gantar in drugi, je začela referendum, da bi izpodbijala predlagane spremembe zakona o parlamentarni preiskavi. Zbrali so več kot 44.619 podpisov volivcev in upravičenih državljanov, da so zahtevo predložili Državnemu zboru. Predlagana sprememba bi omejila posameznike, ki so pod preiskavo, da zahtevajo ustavni pregled zakonitosti preiskave pred ustavnim sodiščem.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek objektivno predstavlja situacijo, pri čemer opisuje tako pobudo za referendum kot vsebino predlaganih pravnih sprememb, ne da bi očitno naklonil nobeni strani.
Zakaj dejstva (85): The article reports on a referendum initiative related to a parliamentary inquiry law, but it incorrectly identifies the subject as the 'intervention law' mentioned in the primary source. It mentions 44,619 signatures, while the primary source states 47,223. The article also discusses a different le
Zakaj objektivnost (65): The tone is somewhat emotionally charged, particularly when referring to the law as 'politically arbitrary' and using phrases like 'referendum against political arbitrariness.' This suggests a clear ideological stance rather than a neutral reporting of facts.
Slovenska ustavna sodišča je bila pozvana na prihodnji teden, da oceni ustavnost odločitve državnega sveta o zavrnitvi referenduma o "intervencijskem zakonu". Zakon so sprejeli konzervativni poslanci pred oblikovanjem nove vlade in je namenjen zmanjšanju delovne obremenitve, povečanju konkurenčnosti in privabljanju naložb. Medtem sindikati trdijo, da zakon spodkopava temeljna področja socialnih partnerjev, ogroža plače in pokojnine v javnem sektorju ter krši ustavne določbe o davkih in obveznih prispevkih. Več kot 47.000 državljanov je podpisalo peticijo za sprožitev referenduma, vendar je državni svet odločil proti temu. Predvideno je, da bo ustavno sodišče to odločitev pregledalo v 30 dneh.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku sta predstavljeni obe strani razprave - zagovorniki intervencijskega zakona in nasprotniki, ki jih zastopajo sindikati - z uravnoteženim poročanjem.
Zakaj dejstva (75): The article accurately reports the number of signatures (44,619) and the date of submission to the parliament. However, it conflates the parliamentary inquiry law with the intervention law from the primary source, leading to some factual inaccuracies.
Zakaj objektivnost (60): The tone is again emotionally charged, suggesting that the law represents a threat to democracy and individual rights. This indicates a clear ideological bias rather than objective reporting.
V članku se razpravlja o stalnem pravnem sporu o slovenskem "intervencijskem zakonu" za nacionalni razvoj, ki je sprožil polemiko med sindikati, opozicijskimi strankami in vlado. Pet glavnih organizacij delodajalcev podpira zakon in ga vidi kot korak v pravo smer, medtem ko sindikati in opozicija trdijo, da škoduje javnim financam in je nepravičen. Zakon je sprejel parlament, vendar še ni začel veljati zaradi čakanja na sodbe ustavnega sodišča o njegovi veljavnosti. Vlada trdi, da ne more pripraviti proračunskega uravnoteženja, ne da bi vedela, ali je treba sredstva dodeliti za izvajanje zakona. Ustavno sodišče ni prejelo nobenih nujnih zahtevkov v zvezi s tem primerom, odločitev pa se pričakuje v naslednjem tednu. Če bo odobrena, bi se verjetno zgodil referendum pozno v letu, z zbiranjem podpisov, ki bi se začel septembra. Zakon vključuje ukrepe in reforme davčnega sistema, namenjene podpori majh podjetij in socialne varnosti, čeprav kritičniki trdijo, da namešča nepoštete breme.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni različni pogledi, ne da bi se očitno zavzemala za eno stran. V članku so poročali o podpori za zakon s strani delodajalcev in vlade, pa tudi o kritiki od sindikatov in opozicijskih strank.
Zakaj dejstva (75): The article reports on the status of the referendum petition but presents it from the perspective of the business organizations supporting the law. It mentions the number of signatures collected but does not reference the primary source document directly. The article also includes speculative statem
Zakaj objektivnost (50): The tone is clearly supportive of the law and the business organizations backing it. The article frames the referendum attempt as an abuse of power and suggests that the political left is using this as a tool for political gain. There is a clear bias towards the government position.
Članek poroča, da se je Ustavno sodišče morda že odločilo o referendumu o intervencijskem zakonu, kar bi lahko vplivalo na pravni okvir, ki obkroža izredne ukrepe in vladno oblast.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene informacije o morebitni odločitvi ustavnega sodišča, ne da bi se očitno zavzemala za katero koli politično stran in se osredotočila na postopkovni status referenduma, namesto da bi zaupala stališče o vsebini samega zakona o posredovanju.
Ustavno sodišče Slovenije je po poročanju sprejelo odločitev o zakonitosti referenduma o zakonu o poseganju po zahtevi sindikatov, da oceni ustavnost odločitve narodne skupščine, ki je razglasila referendum za neustaven. Sodišče ni javno potrdilo svoje odločitve, vendar je navedlo, da je zadeva še vedno v teku, pri čemer se pripravljajo posamezna mnenja. Pravni strokovnjaki predlagajo, da se je sodišče morda odločilo za enega od več možnih izidov, vključno z dovoljenjem referenduma, omejevanjem zaradi določb, povezanih z davki, ali razdelitvijo zakona na dva ločena dela. Vendar nobena od teh možnosti ni idealna, od sodišča pa se pričakuje, da bo izbralo "manjše zlo".
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene številne pravne razlage in mnenja strokovnjakov, ne da bi se očitno naklonil nobeni strani.V članku se nevtralno poroča o postopku ustavnega sodišča in morebitnih odločitvah, pri čemer se izogibajo obremenjenemu jeziku ali enostranskim viri.
Ustavno sodišče Slovenije je odločilo, da je spremenjeni zakon, ki ureja RTV Slovenija (RTVS), ustavni. Sprememba, ki so jo volivci odobrili na referendumu novembra 2022, je uvedla nove postopke upravljanja za RTVS.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku je predstavljen dejanski opis sodbe Ustavnega sodišča o spremenjenem zakonu RTVS, brez očitnega ideološkega okvirja ali pristranskega jezika.
V članku je obravnavana sodna izziva glede ustavnosti zakona, znanega kot "intervencijski zakon" v Sloveniji. Zakon je 11. maja sprejel narodni zbor in vključuje določbe v zvezi z davki in obveznimi prispevki, ki se štejejo za občutljive v skladu s 90. členom Ustave. Ustavno sodišče trenutno preučuje zahtevo sindikatov in drugih skupin, da oceni, ali prepoved referenduma o intervencijskih ukrepih krši pravico državljanov do neposredne demokracije. Zakon je bil sprejet z omnibusno tehniko, ki združuje več zakonodajnih področij, za katere nekateri trdijo, da krši pravico do referenduma. Pravni strokovnjaki predlagajo, da če sodišče odloči proti referendumu, bi ga lahko razložili kot poskus omejitve demokratičnega odločanja. Nejasno je, kako bo sodišče obravnavalo mešano zakonodajo, ki vsebuje klavzule v zvezi z davki, saj v Sloveniji ni vzpostavljenih precedensov.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se to vprašanje obravnava kot konflikt med vladnim omnibus pristopom in ustavnimi pravicami državljanov ter poudarja morebitno kršitev demokratičnih procesov.
Ustavno sodišče Slovenije bo danes odločilo, ali je odločba narodne skupščine, ki prepoveduje referendum o zakonu o poseganju, ustavna. Zakon, ki ga je zakonodajalec sprejel pred oblikovanjem nove vlade, vključuje ukrepe, kot so znižanje DDV na osnovne živilske izdelke in energetske izdelke, ter reforme na področjih, kot so obravnava malih podjetij, davki, socialni prispevki, zdravstveno varstvo in pokojnine. Sindikati nasprotujejo zakonu in trdijo, da je bil sprejet brez socialnega dialoga in bi lahko zmanjšal pravice in koristi za večino državljanov. Opozarjajo tudi na znatne finančne učinke in ocenjujejo stroške med 570 milijonov € in 1 milijard €. Po tem, ko je narodna skupščina blokirala referendum z navedbo davčnih določb v zakonu, so sindikati vložili zahtevo pri Ustavnem sodišču, da oceni zakonitost te odločitve. Nekateri mediji predlagajo, da bi sodišče lahko dovolilo poročanje o davčnih vidikih zakona, vendar rezultat ostaja negotov.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni stališča "podpornikov zakona in nasprotnikov iz sindikatov", ne da bi se odkrito naklonjeni eni ali drugi strani.
RTV Slovenija (MMC)Državni / javniProgresivnopred 3 dnevi
Slovenska ustavna sodišča bo preučila zahtevo sindikatov glede ustavnosti odločitve o zavrnitvi referenduma o intervencijskem zakonu za razvoj Slovenije. Zakon, ki ga je parlament sprejel maja 2026, vključuje ukrepe, kot so znižani DDV za osnovne živilske izdelke in ponudnike energije, skupaj s sistemsko rešitvijo, ki vpliva na mala podjetja, davke, socialne prispevke, zdravstveno varstvo in pokojnine. Sindikati trdijo, da je bil zakon sprejet brez socialnega dialoga in krši temeljna področja, kjer delujejo socialni partnerji. Več kot 47.000 državljanov je podpisalo peticijo, ki poziva k referendumu, vendar ga je parlament zavrnil z navedbo davčnih določb. Sodišče se sooča z izzivi zaradi tega, da zakon še ni začel veljati in se razlikujejo ocene njegovega finančnega učinka, ki sega od 570 milijonov do več kot 1 milijarde evrov.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se zadeva obravnava z vidika pravic delavcev in socialne pravičnosti ter poudarja pomanjkanje socialnega dialoga in morebitne negativne učinke zakona na državljane.
V članku se obravnava pravna razprava o razlagi 90. člena slovenske ustave glede morebitnega referenduma o intervencijskem zakonu za razvoj Slovenije. Zakon, ki ima pomembne finančne posledice, je v središču spora med vladno koalicijo in opozicijskimi skupinami. Dr. Andraž Teršek, odvetnik, opisuje različna stališča: Nacionalni svet (ki zastopa koalicijo in skupino Resnica) trdi, da zakon vključuje določbe, povezane z davki, zaradi česar je referendum neustaven. Nasprotno pa sindikati in zagovorniki ustavnega pregleda trdijo, da zakon združuje nepovezane zadeve, kot so pravice delavcev in socialne ugodnosti, z davčnimi zadevami, s čimer se učinkovito izogne pravici ljudi do glasovanja. Trdijo, da to pomeni zlorabo zakonodajne tehnike in spodkopava načelo ustavne države. Ustavno sodišče se sooča s tremi možnimi izidi referenduma: zavrnitev odločbe, dovoljenje za uporabo "omnibus" zakonodaje ali izvajanje določb, medtem ko se izvajajo določbe, ki niso povezane z davkom.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je spor označen kot konflikt med vladno koalicijo in sindikati, pri čemer se poudarja argument slednjega, da zakon krši ustavne pravice državljanov.
Ustavno sodišče v Sloveniji se bo danes odločilo, ali bo pregledalo ustavnost odločbe, v kateri je intervencijski zakon razglasilo za neustaven. Zakon, ki so ga predlagale več parlamentarnih skupin, vključno z NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resničani, vključuje nižje stopnje DDV za osnovne živilske izdelke in ponudnike energije, skupaj s sistemskimi rešitvami za mala podjetja, davčnimi in socialnimi prispevki, zdravstveno varstvo in pokojnine. Sindikalistični centri zakon vidijo kot delitev Slovenije, sprejeto brez socialnega dialoga. Nekateri mediji so neoficialno poročali, da bi ustavno sodišče lahko dovolilo referendum.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je intervencijski zakon označen kot razdeljujoč ukrep, sprejet brez socialnega dialoga, kar se ujema z levičarsko usmerjeno kritiko varčevalnih ukrepov in oblikovanja politik od zgoraj navzdol.
Ustavno sodišče v Sloveniji bo preučilo sindikalistično zahtevo glede ustavnosti odločitve narodne skupščine (DZ) o prepovedi referenduma o intervencijskem zakonu za razvoj Slovenije. Zakon, sprejet 11. maja, so pripravili člani strank NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica, s podporo SDS. Zakon vključuje davčne določbe, zaradi katerih je referendum neustaven, vendar obravnava tudi druga področja, na katerih bi lahko bil referendum. Pravni strokovnjaki, kot je dekan Miro Cerar s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ugotavljajo, da je zakon enotna celina, zaradi česar je težko razdeliti na dele za ločene referendume. Sindikalisti trdijo, da zakon predstavlja prestrukturiranje Slovenije, ki je bil sprejet brez socialnega dialoga in vpliva na temeljna področja, kot so pokojninski, delovni reform, zdravstvenega varstva. Verjamejo, da je večina glasov blokirana zaradi pomembnih finančnih obremenitev zakona in strahu pred državnim vmešanjem v plače in pokojnine in peticijo za vključitev davčnih določb na referendum.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se intervencijski zakon obravnava kot škodljiv ukrep, ki je bil uveden brez socialnega dialoga, ki vpliva na ključna področja pravic delavcev in povzroča finančna bremena.
V članku se obravnava zakon o intervencijskih ukrepih, ki ga je slovenski parlament sprejel 11. maja, ki vključuje nižji DDV za osnovne živilske izdelke in dobavitelje energije, skupaj s sistemskimi rešitvami, ki vplivajo na mala podjetja, davke, socialne prispevke, zdravstveno varstvo in pokojnine. Zakon je bil kritiziran s strani sindikatov, ki ga vidijo kot prestrukturiranje Slovenije, sprejeto brez socialnega dialoga in vpliva na osrednja področja, kjer delujejo socialni partnerji. Ocenjeni finančni učinek zakona se giblje od 570 milijonov do 1 milijarde evrov, kar vodi do zaskrbljenosti zaradi znižanj plač in pokojnin v državnem sektorju. Civilna družba je začela peticijo za referendum z več kot 47.000 podpisniki, vendar so ga zakonodajalci blokirali z navedbo določb, povezanih z davki. Sindikati trdijo, da bi morali državljani imeti pravico odločati o vprašanjih, ki pomembno vplivajo na družbo, in se junija obrnili na Ustavno sodišče. Nekateri mediji predlagajo, da bi sodišče lahko dovolilo referendum, medtem ko drugi pričakujejo, da se bo osredotočil na neporočne določbe.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se zakon obravnava kot sporen ukrep, ki spodkopava socialni dialog in vpliva na temeljna področja delovanja socialnih partnerjev, kar kaže na levičarsko perspektivo.
Ustavno sodišče v Sloveniji bo pregledalo zahtevo sindikata glede ustavnosti odločitve o zavrnitvi referenduma o intervencijskem zakonu za razvoj Slovenije. Intervencijski zakon, ki ga je parlament sprejel 11. maja, vključuje ukrepe, kot so znižanje DDV za osnovne živilske izdelke in dobavitelje energije, skupaj s sistemskimi rešitvami, ki vplivajo na mala podjetja, davke, socialne prispevke, zdravstveno varstvo in pokojnine. Sindikati trdijo, da je bil zakon sprejet brez socialnega dialoga in krši ključna področja, kjer delujejo socialni partnerji. Trdijo, da zakon koristi velikim večinam manj v srednjem in dolgoročnem obdobju, s predvidenimi fiskalnimi vplivi, ki se gibljejo od 570 milijonov do 1 milijarde evrov. Petcijo za naknadni zakonodajni referendum, ki so jo podpisali več kot 47.000 volivcev, so zakonodajalci blokirali zaradi davčnih določb v zakonu. Državljani sindikatov verjamejo, da bi morali imeti pravico odločati o vprašanjih, ki se nanašajo na družbo, in so se v juniju obrnili na Ustavno sodišče.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se poseganje v zakon označuje kot škodljivo za delavce in socialno blaginjo, poudarja pa pomanjkanje socialnega dialoga in negativne gospodarske posledice.
Ustavno sodišče Slovenije bo odločilo o ustavnosti odločitve narodne skupščine o nedopustnosti referenduma o zakonu o intervenciji. Pravni strokovnjaki se strinjajo, da bo težko doseči jasno resolucijo, saj je možnih več izidov. Zagovorniki zakona o intervenciji trdijo, da sodišče ne bi smelo dovoliti referenduma, ker zakon vključuje določbe, povezane z davki in obveznimi prispevki, ki so izrecno izključene iz referenduma v skladu s 90. členom ustave. Po drugi strani sindikati in nevladne organizacije trdijo, da zakon vsebuje veliko elementov, o katerih bi morali državljani imeti pravico neposredno odločati s referendumom, vendar je bila omnibus tehnika zlorabljena, da bi preprečili to. Sodišče lahko bodisi dovoli referendum, ga omeji na podlagi določb, povezanih z davki, ali razglasi celoten zakon za neustaven in zahteva, da ga narodna skupščina razdeli na dva ločena zakona.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni vidiki obeh strank - zagovornikov zakona o posredovanju, ki so proti referendumu zaradi določb, povezanih z davkom, in sindikatov in nevladnih organizacij, ki zagovarjajo neposredno udeležbo državljanov.
Pobudo so predložili nekdanji člani Odbora za človekove pravice, med njimi Franco Juri, Pavel Gantar in drugi, ki so zbrali skoraj 45.000 podpisov volivcev. Cilj je preprečiti odstranitev zaščite, ki posameznikom pod preiskavo omogoča, da zahtevajo ustavni pregled veljavnosti preiskave pred ustavnim sodiščem. Predlagani amandma, ki ga je maja sprejel DZ, omejuje možnost izpodbijati odločitve, povezane s parlamentarnimi preiskavami, na ustavnem sodišču. Zagovorniki trdijo, da to pomeni ključno zaščito pred morebitno politično zlorabo parlamentarnih preiskav. Referendumno vprašanje bi vprašalo volivce, ali podpirajo izvajanje spremenjenega zakona o parlamentarnih preiskavah.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni argumenti za in proti predlagani zakonodaji, pri čemer so navedeni zagovorniki pobude in njihova zaskrbljenost zaradi odprave pravnih zaščitnih ukrepov.
V članku se obravnava prihajajoče zasedanje ustavnega sodišča v Sloveniji, ki bo obravnavalo zahtevo konference sindikatov javnega sektorja in drugih, da ocenijo ustavnost odločitve državnega sveta, da zakon o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije razglasi za neustaven. Zakon je pripravila koalicija, ki vključuje NSi, demokrate in Resnico, in ga je v parlamentu sprejela s podporo SDS. Vlada in njena večina v državnem svetu trdijo, da je naknadni zakonodajni referendum o zakonu nemogoč, kritiki pa trdijo, da predstavlja zlorabo moči. Dr. Miro Cerar, dekan Pravne fakultete na Univerzi v Ljubljani, komentira, da je omnibus zakon pravno nesistematičen, saj se vtika na različne področja, ki jih že urejajo lokalni zakoni, in vključuje določbe v zvezi z davčnimi zadevami, ki ne morejo biti predmet referenduma.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja stališče vlade in kritiko zakona, pri čemer navaja uradnike in pravne strokovnjake, ne da bi očitno naklonil nobeni strani.
★
Ohranimo novice poštene.
ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 5 €/mesec.
Slovenia
