V članku se razpravlja o uporabi umetne inteligence (AI) pri izboljšanju prometnih sistemov v evropskih mestih, kot so Amsterdam, Helsinki in Messina, prek raziskovalnih projektov, v katerih sodeluje inštitut Jožef Stefan. Ti sistemi, ki jih poganja AI, analizirajo zapletene prometne vzorce in razkrivajo, da nobena rešitev ni univerzalno učinkovita, s poudarkom na potrebi po večdimenzionalni oceni prometnih sistemov, pri čemer se upoštevajo dejavniki, kot so varnost, čas, okolje in človeška frustracija. V članku so kritizirane trenutne prakse načrtovanja prometa v Sloveniji, pri čemer je kot primer uporabil izhod z avtoceste Dragomer, kjer je bil izbran križišče, ki je nadzorovano s signali, namesto kroga, kar je privedlo do neučinkovitosti in nesreč. Poudaril je napačno prepričanje, da gradnja več vozniških pasov rešuje zastoje, pri čemer je opozoril, da ta pristop pogosto poveča promet zaradi povpraševanja po prometu. Avtor trdi, da bi sodobne simulacije AI lahko zagotovile optimalne rešitve z oceno različnih elementov infrastrukture.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja tehnično kritiko politik za upravljanje prometa in izbire pri načrtovanju infrastrukture v Sloveniji, poudarja neučinkovitosti in predlaga alternativne pristope, ki temeljijo na modeliranju umetne inteligence.





