Priročnik za zaščito prijaviteljev sumov korupcije
Slovenska komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je objavila praktičen priročnik, namenjen izvedbi ukrepov za zaščito prijaviteljev nezakonitih dejanj, v skladu z zakonodajo, ki velja od februarja 2023. Dokument poudarja, da morajo zaposleni občutiti varnost pri prijavljanju korupcije in neetičnega vedenja, brez strahu pred maščevanjem, pri čemer opozarja, da se takšne prijave pogosto srečujejo z ne razumevanjem znotraj organizacij. Od začetka veljavnosti zakona je komisija izdala 53 potrdil, s katerimi potrjujejo upravičenost do zaščitnih ukrepov, vključno s pravno pomočjo, nadomestilom za brezposelnost in psihološko podporo. Približno 3.000 organizacij, tako v javnem kot zasebnem sektorju, so pravno obvezane vzpostaviti notranje kanale za prijave, ki predstavljajo prvo točko stika za prijavitelje. Če notranji mehanizmi ne delujejo ali predstavljajo tveganje maščevanja, lahko posamezniki prijave oddajo neposredno eni od 24 zunanjih pristojnih organov, vključno z različnimi inšpekcijami in agencijami.
Slovenska komisija za preprečevanje korupcije je dokončala praktičen priročnik, ki je zasnovan za izvajanje ukrepov za zaščito prijaviteljev nezakonitih dejanj v realnih situacijah. Agencija je poudarila, da morajo posamezniki, ki prijavljajo nezakonita dejanja, občutiti varnost pri izražanju svojih mnenj, brez strahu pred maščevalnimi ukrepi. Ta navodila so izšla tri leta po sprejetju zakona o zaščiti prijaviteljev, v tem času pa je komisija izdala 53 potrdil, s katerimi je potrdila upravičenost do pravne zaščite. Komisija je izjavila, da prijavitelji odigrajo ključno vlogo pri razkrivanju korupcije in drugih nezakonitih ali neetičnih dejanj na delovnih mestih.
Vendar pa so njihove aktivnosti pogosto napačno razume, kar vodi do tega, da se jim obnašajo neprimerno. Zato je organizacija poudarila, da je močna podpora in zaščita bistvenega pomena skozi celoten proces, od prvih notranjih stikov do sodnih postopkov. Uradniki so opozorili, da morajo mehanizmi, ki so določeni z zakonom, delovati v celoti, pri čemer je pomembno, da so učinkoviti notranji kanali za obveščanje. Ti kanali so obvezni za približno 3.000 organizacij, ki delujejo v javnem in zasebnem sektorju. Določene notranje kontaktne osebe bi morale biti primarna točka za zbiranje informacij.
Aleš Kocjan, namestnik predsednika komisije, je nastopil na strokovnem dogodku, ki je potekal ob predstavljanju priročnika. Opozoril je, da je sama formalna usklajenost nezadostna. Zaposleni morajo razumeti, da lahko prosto govorijo, brez strahu pred maščevanjem, da bodo njihove prijave resno obravnavane in da bodo po ugotovitvi nepravilnosti sprejete ustrezne ukrepe. Kocjan je poudaril, da whistleblowerjev (oseb, ki opozarjajo na nepravilnosti) ne smemo gledati kot na agente, ki škodujejo organizaciji. Namesto tega, pomagajo institucijam pri prepoznavanju in odpravljanju pomanjkljivosti.
Po trenutnih predpisih, posamezniki, ki v skladu z zakonom razkrijejo kršitve pravil in ne posredujejo lažnih informacij, ne morejo biti odgovorni za poročilo ali njegovo javno objavo. Vse oblike maščevanja proti takšnim prijaviteljem so strogo prepovedane. Komisija je podrobno opisala specifične zaščitne ukrepe, ki so na voljo upravičenim posameznikom. Med te spadajo sodna zaščita, brezplačna pravna pomoč, nadomestilo za brezposelnost in psihološka podpora. Za pridobitev teh ugodnosti mora vodja ali zastopnik pri komisiji zahtevati potrdilo o upravičenosti. Odkar je zakon začel veljati februarja 2023, se je število izdanih takih potrdil vsako leto povečalo.
V primerih, ko organizacija nima notranjih mehanizmov za obravnavo prijav, ne obravnava pritožb učinkovito ali predstavlja tveganje maščevanja, lahko prijavitelji prijave posredujejo neposredno zunanjim organom. Takšnih pristojnih organov je 24, med katerimi so komisija sama, različni inšpektorati, javne agencije, finančna uprava, varuh za varstvo podatkov, državni računski odbor in Slovenski državni holding. Gregor Pirjevec, višji pravni svetnik, odgovoren za sektor zaščite prijaviteljev, je poudaril, da je zakonodajni okvir le začetna točka. Učinkovita zaščita v praksi je odvisna od sodelovanja vseh zainteresiranih strani.
Vsaka organizacija mora razumeti edinstveno vlogo oseb, ki prijavijo nepravilnosti, glede na informacije, ki jih razkrijejo, pri opravljanju svojih delovnih nalog. Novi priročnik komisije ima za cilj pojasniti te odgovornosti in zagotoviti dosledno uporabo zakonodaje v različnih organizacijskih kontekstih. Z standardizacijo postopkov si agencija želi zmanjšati nejasnosti in okrepiti zaupanje v sistem prijav. Osredotočeno je na zagotavljanje, da pravice, ki jih zagotavlja zakonodaja iz leta 2023, preoblikujejo konkretno zaščito za zaposlene, ki razkrivajo nepravilnosti. Izid tega priročnika predstavlja korak naprej pri uresničevanju teoretičnih določil zakona.
Čeprav pravna infrastruktura obstaja, komisija priznava, da so potrebne kulturne spremembe znotraj organizacij, da se prepreči stigmatizacija prijaviteljev. Rastošje število zahtev za certificiranje kaže na večjo ozaveščenost potencialnih prijaviteljev o njihovih pravicah. Ker se število organizacij, ki so obsegajo, še naprej povečuje, se pritisek na notranje sisteme, da ostanejo odzivni in pošteni, stopnjuje. Komisija natančno spremlja te trende in prilagaja svoje strategije za doseganje ciljne publike, da bi se spoprijela z novimi izzivi. Končni cilj je ustvariti okolje, v katerem se preglednost nagrajuje, namesto da se kaznuje, s čimer se spodbuja odgovornost na vseh nivojih družbe.
Pojdite k primarnim virom (1)
Uradni viri, na katerih temelji poročanje. Preberite jih neposredno in se izognite uokvirjanju.
Slovenska komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je objavila praktičen priročnik, namenjen izvedbi ukrepov za zaščito prijaviteljev nezakonitih dejanj, v skladu z zakonodajo, ki velja od februarja 2023. Dokument poudarja, da morajo zaposleni občutiti varnost pri prijavljanju korupcije in neetičnega vedenja, brez strahu pred maščevanjem, pri čemer opozarja, da se takšne prijave pogosto srečujejo z ne razumevanjem znotraj organizacij. Od začetka veljavnosti zakona je komisija izdala 53 potrdil, s katerimi potrjujejo upravičenost do zaščitnih ukrepov, vključno s pravno pomočjo, nadomestilom za brezposelnost in psihološko podporo. Približno 3.000 organizacij, tako v javnem kot zasebnem sektorju, so pravno obvezane vzpostaviti notranje kanale za prijave, ki predstavljajo prvo točko stika za prijavitelje. Če notranji mehanizmi ne delujejo ali predstavljajo tveganje maščevanja, lahko posamezniki prijave oddajo neposredno eni od 24 zunanjih pristojnih organov, vključno z različnimi inšpekcijami in agencijami.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek se izključno opira na uradna sporočila KPK in predstavlja dejanske podatke o novih navodilih in zakonodajnih zahtevah, ne da bi uporabljal polžit jezik ali izpustil pomembne informacije.
Slovenska komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je objavila praktičen priročnik, katerega cilj je okrepiti zaščito prijaviteljev nezakonitih dejanj pred maščevalnimi ukrepi. Komisija je poudarila, da morajo zaposleni občutiti varnost pri prijavljanju korupcije in neetičnega vedenja, brez strahu pred maščevanjem, in opozorila, da same formalne pravne mehanizme niso dovolj, če niso učinkovito izvedene v praksi. Od začetka veljavnosti zakona o zaščiti prijaviteljev nezakonitih dejanj, februarja 2023, je KPK izdala 53 potrdil, s katerimi potrjujejo upravičenost do zaščitnih ukrepov, vključno s pravno pomočjo in nadomestilom za brezposelnost. Podpredsednik Aleš Kocjan je izjavil, da bi morali prijavitelje nezakonitih dejanj obravnavati kot vir, ki organizacijam pomaga pri odkrivanju pomanjkljivosti, namesto kot kot grožnjo za organizacijo. V priročniku je poudarjena pomembnost delujočih notranjih prijavnih kanalov v okviru približno 3.000 organizacij, ki so po zakonu dolžne te kanale vzpostaviti.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek se izključno opira na uradna sporočila protikorupcijske organizacije in predstavlja njihovo stališče o izvajanju zakonodaje, ne da bi predstavil nasprotna mnenja ali kritične opombe.
Kako je poročala vsaka stran
Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.
progresivno
sredina
konservativno
★
Kako je poročala vsaka stran
Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.