Primorska hobotnica fiktivnih terjatev obrnila okoli 20 milijonov evrov

Lokalno podjetje v Primorski je obtoženo, da je organiziralo shemo, ki vključuje fiktivne terjatve v vrednosti približno 20 milijonov evrov. Zadeva je pritegnila pozornost poslovnih krogov, pri čemer je en neimenovani podjetnik komentiral, da incident poudarja, kako globoko so se nekateri podjetja zapletla v takšne dejavnosti. Po navedbah te osebe je kriminalna dejavnost vzdolž obale kupce terjatev naredila bolj previdne, med njimi so banke, ki so ugotovile, da so kupili fiktivne terjatve. Verjame se, da se je prodaja teh ponarejenih terjatev zgodila več let, pri čemer ocene kažejo, da bi se lahko skupni znesek gibal od 15 do 20 milijonov evrov.

Skema naj bi se začela razkrivati, ko je eden od kupcev odkril goljufijo in blokiral račune podjetij v omrežju, kar je privedlo do soočenja s podjetjem Luka Koper, ki je zavrnilo plačilo dolga, ki ga je zahtevalo podjetje. Eden od bolj donosnih podvigov na obali vključuje zagotavljanje tujih delavcev za avtomobilski terminal Luka Koperja, kjer se prevažajo vozila več kot dvajsetih svetovnih proizvajalcev.

V marcu letos je podjetje podjetje HUMADE v stečajnem postopku vložilo zahtevo za stečaj. Pred kratkim je portal Necenzurirano razkril, da je poslovanje podjetja Luka Koper po Humade prevzel konzorcij podjetij, znanih kot Acura Group in IstraAvto. Za obema podjetjema stoji znani obalni poslovnež Sebastjan Vežnaver. Poleg donosnega poslovanja z obdelavo vozil sta dva luksuzna avtomobila, ki sta pripadala Humadeju, nedavno prišla v posest družbam Vežnaverja.

Ta vozila, ki niso na bankrotnem seznamu, naj bi po naših virih iz obale uporabljala Vežnaverjeva podjetja. Eden od njih je Mercedes G-klase Brabus, ki je vreden več kot 350.000 evrov, medtem ko je drugi Porsche z enim najmočnejšim motorjem v Sloveniji, ki se ponaša s približno 1.000 konjskimi močmi. Vežnaver je pojasnil, da se je o teh posameznikih seznanil med postopkom stečaja, ko je reševal svoje lastne terjatve. Pojasnil je, da omenjeni avtomobili niso njegova lastnina, temveč pripadajo obmorski vili, ki so jo najela podjetja njegove družine, tako kot jih je prej najela Humade.

Zgodba o "obalnem trojčku" je pridobila precejšnje privlačnost zunaj obale, saj so številni posamezniki, vključno z bankami, postali žrtve fiktivne sheme zahtevkov, ki je delovala dolgo časa. Čeprav je natančno število fiktivnih zahtevkov, prodanih različnim kupcem, še vedno neznano, naši viri ocenjujejo, da je ta številka med 15 in 20 milijoni evrov. Policija v Kopru tudi preiskuje zadevo, čeprav niso razkrili, kdo je vložil pritožbo ali na kateri podlagi se je začela predhodna preiskava.

Skoraj sočasno z stečajem Humade so se odločili za stečaj tudi dve drugi družbi, Venca Vojo in Globus&Histria. Ta podjetja so po naših virih opisana kot del "obalnega trojca", dejanske mreže fiktivnih shem zahtevkov. To sodelovanje je potrjeno s dokumentacijo, shranjeno v pisarniških evidencah.

To smo opazili in jim blokirali račune, potem pa se je zadeva začela razkrivati in celo prilagodili svoje finančne izkaze.