Prihodnost Slovenije gradimo skupaj: znanje, podjetja in država

Območje Primorsko-notranjska v Sloveniji je nedavno praznovalo svojo letno slovesnost priznanja za najbolj inovativna podjetja in posameznike na tem območju, ki je potekala leta 2026.

Ti posamezniki so v svojih govorih poudarjali pomen inovacij kot odgovora na sodobne negotovosti in kot temelj dolgoročne konkurenčnosti podjetij.

Vesna Nahtigal je poudarila, kako so naložbe v raziskave, nove tehnologije, znanje in človeški kapital bistvene za ohranitev inovacij kot osrednjega stebra nacionalne razvojne politike.

Tri zlate, tri srebrne in štiri bronaste nagrade so bile podeljene, tri najboljše inovacije pa bodo pozneje jeseni tekmovale na nacionalni ravni, kjer bodo tekmovale za priznanje najboljših slovenskih inovacij.

Med prejemniki zlate nagrade so bili EFOS Informationske Rešitve d.o.o., ki je bila priznana za inovacijo "Trapview AURA 2 SC", Mineralka d.o.o. za njihov "Active Modular System for Charging and Storage Power Batteries RACLAN" in Appolius d.o.o. za njihovo "SOPX AI Platform for Converting Process Videos into Structured Digital Work Processes". Te inovacije so zajemale področja, kot so umetna inteligenca, digitalna transformacija procesov, napredne industrijske rešitve, energija in trajnostne tehnologije, ki odražajo raznoliko in dinamično naravo inovacij v regiji.

Poleg korporativnih dosežkov so na dogodku predstavljali tudi predstavitve študentov in šolarjev, ki so predstavili svoje ideje. Študenti četrtega razreda iz OŠ Pivka so predstavili svoj koncept biorazgradljive higienske vložke z imenom "FLUSHIE", medtem ko so študenti Fakultete za turizem Turistica predstavili aplikacijo z imenom "SEAKER". Njihove predstavitve so poudarjale naraščajoči trend podjetniškega potenciala in ustvarjalnosti med mlajšimi generacijami, kar kaže, da inovacije niso le domena uveljavljenih podjetij, temveč tudi izhajajo iz izobraževalnih ustanov in mladinskih pobud.

Priznanje teh inovacij krepi idejo, da regija Primorsko-notranjska ostaja središče znanja, razvoja in drznih idej. Nagrajeni projekti kažejo na široko paleto tehnoloških napredkov in praktičnih aplikacij, ki bistveno prispevajo k gospodarski uspešnosti regije in Slovenije kot celote. Od platform, ki jih poganja umetna inteligenca, do trajnostnih energetskih rešitev vsaka inovacija predstavlja korak naprej pri uporabi tehnologije za gospodarsko rast in okoljsko trajnost.

Širši kontekst teh dogodkov je vključen v širšo strateško vizijo za prihodnost Slovenije, ki je zapisana v pobudi "Made in Slovenia 2035". Ta program, ki ga je skupaj razvilo več kot 90 strokovnjakov in poslovnih voditeljev, si prizadeva vzpostaviti celovit okvir za nacionalni razvoj. Poudarja potrebo po sodelovanju med podjetji, vlado, izobraževalnimi ustanovami, raziskovalci in lokalnimi skupnostmi, da bi oblikovali skupno vizijo za prihodnost Slovenije.

Pobuda poudarja prepričanje, da gospodarski razvoj ni le končni cilj, temveč predpogoj za doseganje družbenih prizadevanj. Visokokakovostna delovna mesta se pojavijo, ko podjetja ustvarjajo znatno vrednost, kar vodi k višji produktivnosti in boljšim plačam. Uspešna podjetja prispevajo več v javne blagajne, kar omogoča podporo za zdravstveno varstvo, izobraževanje, pokojninske sisteme, infrastrukturo, varnost in socialno blaginjo. Reševanje izzivov, kot so nizka produktivnost in demografske spremembe, zahteva usmerjene naložbe v razvoj namesto zgolj ukrepov za zmanjšanje stroškov.

Slovenija je v zadnjih desetletjih zgradila uspešno izvozno usmerjeno gospodarstvo, toda biti del globalnih dobavnih verig kot dobavitelj komponent se razlikuje od tega, da je inovator in ustvarjalec edinstvenih rešitev.

Trajnost v mobilnosti in elektroindustriji Slovenijo uvršča v svetovne dobavne verige vodilnih proizvajalcev, obilni naravni viri, kot je les, pa ponujajo možnosti za zmanjšanje odvisnosti od uvoza in proizvodnjo kritičnih materialov za druge industrije.

Digitalizacija in informacijsko-komunikacijske tehnologije povečujejo produktivnost in omogočajo nove poslovne modele v vseh sektorjih. Logistika, gradbeništvo in kmetijske dobavne verige tvorijo hrbtenico odpornosti in regionalnega razvoja. Prihodnost Slovenije ne leži v ločenih sektorjih, temveč v medsebojni povezanosti mobilnosti, materialov, farmacevtskih izdelkov, digitalizacije, infrastrukture in človeškega kapitala.

Slovenija je v zadnjih letih doživela upad privlačnosti in konkurenčnosti za naložbe, zaradi česar je treba vzpostaviti pogoje, ki olajšajo naložbe, rast in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest na domačem trgu. Ta prizadevanje ne gre le za izpolnjevanje ozkih poslovnih zahtev, temveč za spodbujanje odpornega in inovativnega ekosistema, ki podpira dolgoročno blaginjo.