Preiskovancu bi bilo sodno varstvo na voljo post festum ali celo sploh ne

N1 SlovenijaNeodvisenSredinaDejstva 80Objektivnost 70pred 4 dnevi

Slovenska ustavna sodišča je bila pozvana na prihodnji teden, da oceni ustavnost odločitve državnega sveta o zavrnitvi referenduma o "intervencijskem zakonu". Zakon so sprejeli konzervativni poslanci pred oblikovanjem nove vlade in je namenjen zmanjšanju delovne obremenitve, povečanju konkurenčnosti in privabljanju naložb. Medtem sindikati trdijo, da zakon spodkopava temeljna področja socialnih partnerjev, ogroža plače in pokojnine v javnem sektorju ter krši ustavne določbe o davkih in obveznih prispevkih. Več kot 47.000 državljanov je podpisalo peticijo za sprožitev referenduma, vendar je državni svet odločil proti temu. Predvideno je, da bo ustavno sodišče to odločitev pregledalo v 30 dneh.

Ocena pristranskosti (Sredina): V članku sta predstavljeni obe strani razprave - zagovorniki intervencijskega zakona in nasprotniki, ki jih zastopajo sindikati - z uravnoteženim poročanjem.

Zakaj dejstva (80): The article accurately reports the schedule for the Constitutional Court session and mentions the expected review of the referendum legality. It includes quotes from the court and outlines the legal framework, aligning with the primary source document regarding the 47,000 signatures. However, it doe

Zakaj objektivnost (70): The article maintains a neutral tone but subtly frames the situation around the legal process rather than the public sentiment. It emphasizes procedural aspects without clearly presenting the opposing views or the significance of the signature collection.

DomovinaNeodvisenProgresivnoDejstva 80Objektivnost 55pred 5 dnevi

V članku se razpravlja o nizki udeležbi na referendumu julija 2026 v Ljubljani glede regulacije parkiranja, poudarjajo pa so zaskrbljenost zaradi demokratične zavezanosti in institucionalnega zaupanja. Z skoraj 94% volivcev, ki so ukrep zavrnili, je referendum propadel zaradi nezadostne udeležbe, ki ni dosegla zahtevanega praga. Avtor predlaga, da je bil časovni okvir "med poletnimi počitnicami" morda strateško izbran za zmanjšanje volilne udeležbe, kar bi lahko spodkopalo demokratične procese. Stroški organizacije referenduma so bili približno 1 milijon evrov ali približno 23 evrov na glas, kar je sprožilo vprašanja o učinkovitosti tradicionalnih metod glasovanja. Članek se sklicuje na globalne trende upadanja volilne udeležbe, pri čemer navaja podatke iz štokholmskega mednarodnega inštituta IDEA, ki navaja desetodstotni padec povprečne globalne volilne udeležbe v zadnjih petnajstih letih.

Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je nizka udeležba volivcev označena kot sistemski neuspeh demokracije, kar kaže na namerno manipulacijo s časovnimi in birokratskimi ovirami.

Zakaj dejstva (80): This article includes specific figures like the number of voters (over 42,000) and the cost of the referendum (~1 million euros). It also discusses the legal implications of the low turnout and the potential manipulation of the quorum. While it doesn’t cite specific sources, the information aligns w

Zakaj objektivnost (55): The article maintains a critical stance toward the political system and digital voting, using terms like 'grenko streznitev' (bitter resignation) and 'trmasto ohranja svojo tehnološko zaostalost' (stubbornly maintaining technological backwardness). This implies a negative bias towards the current ad

VečerNeodvisen🔒SredinaDejstva 75Objektivnost 80pred 5 dnevi

V članku je obravnavan predlog za uvedbo dveh fiksnih referendumnih dni na leto in posvetovalnega referendumnega mehanizma, ki ga začnejo volivci. Pobuda, ki jo vodijo predstavniki, kot sta Dušan Keber in Katarina Rotar, predlaga, da bi te spremembe izboljšali organizacijsko učinkovitost, zmanjšali stroške in preprečili politično manipulacijo datumov referenduma. Trdijo, da bi fiksni referendumni dnevi državljane seznanili z njihovo neposredno odločitveno močjo in bi lahko povečali volilno udeležbo.

Ocena pristranskosti (Sredina): V članku je predlog predstavljen na uravnotežen način, pri čemer so pojasnjene potencialne koristi in razlogi za spremembe.

Zakaj dejstva (75): The article reports on a proposal to introduce two referendum days and a consultative referendum based on 10,000 voters' initiative. It cites a representative of the initiative, Dušan Keber, explaining the rationale and potential benefits, including cost savings and better organization. The informat

Zakaj objektivnost (80): The article presents the proposal in a neutral manner, quoting the representative and outlining the proposed changes without apparent bias. The tone remains informative and does not exhibit strong emotional language or overt editorializing.

Zanima.meNeodvisenProgresivnopred 2 urama

V članku se razpravlja o referendumski kampanji v Sloveniji glede predlagane spremembe zakona o parlamentarnih preiskavah, ki so jo oblikovali aktivisti kot uvedbo "politične policije". Več kot 44.600 podpisov je bilo zbranih proti spremembi, pri čemer so poudarjeni pomisleki, da bi lahko omogočila politično motivirane preiskave in zmanjšala individualne pravne zaščite. Podporniki trdijo, da sprememba odpira vrata politično pristranskim preiskavam, nasprotniki pa trdijo, da so te trditve pretirane. Izraz "politična policija" se preuči s pomočjo zgodovinskih primerov, kot so vzhodno nemški Stasi, sovjetski KGB in jugoslovanski UDBA, ki so se vsi ukvarjali s prikritim nadzorom in zatiranjem političnega neskladja. Publicist Igor Omerza pojasnjuje, da se koncept nanaša na tajne operacije organov proti zaznanim političnim sovražnikom, v nasprotju s parlamentarnimi preiskovalnimi komisijami, za katere trdi, da niso pregledne in niso enakovredne "politični policiji".

Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je nasprotovanje predlagani spremembi označeno kot legitimna skrb zaradi morebitne zlorabe moči, poudarjeno je preglednost in pravna zaščita.

DnevnikNeodvisen🔒Progresivnopred 3 urami

V članku se obravnava predlog referenduma v Sloveniji, katerega cilj je izpodbijanje koalicijske spremembe zakona o parlamentarni preiskavi. Pobuda, ki jo podpira več kot 44.619 podpisov volivcev, si prizadeva za ponovno vzpostavitev sodne zaščite za posameznike, ki so predmet preiskave, kar sedanji zakon odpravlja. Podporniki trdijo, da novi zakon omogoča politikom, da delujejo brez nadzora, dokler se preiskava ne zaključi, kar lahko privede do nepovratne škode.

Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je referendum označen kot boj proti "političnim lastnim interesom" in "anti-demokraciji", z uporabo močnega jezika, kot je "vojna", in primerjava situacije z zgodovinsko avtoritarizmom.

DemokracijaStrankarsko povezanProgresivnopred 8 urami

Članek poroča o politični pobudi, ki so jo vodili nekdanji člani opozicije, nevladni akterji in osramočeni politiki, ki so predložili podpise za ustavni referendum, namenjen spreminjanju zakona o parlamentarni preiskavi. Skupina, opisana kot del "prehodne levice", je zbrala več kot 44.619 podpisov, za katere trdijo, da bi lahko sprožila zakonodajni referendum. Članek označuje te posameznike kot skrajno levo osebnost, od katerih so nekateri označeni kot komunisti, in poudarja specifična imena, vključno z Rastko Močnik, registriranim Udbejem, in drugimi, kot so Franca Jurij, Pavla Gantar in Vlado Miheljak. Predlagani zakon kritizira, da omejuje sposobnost preiskovanih, da izpodbijajo začetek preiskave pred ustavnim sodiščem in imenuje referendum za boj proti politični samovolji.

Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je pobuda referenduma predstavljena kot demokratični boj proti politični zlorabi, z uporabo močnega ideološkega jezika in označevanjem nasprotnikov kot "komunistov" in "anti-demokratov".

Siol.netDržavni / javniProgresivnopred 8 urami

V Sloveniji je skupina nekdanjih članov Odbora za človekove pravice, ustanovljenega pred 38 leti, predložila peticijo z približno 44.619 podpisov za začetek ustavnega referenduma o predlagani spremembi zakona o parlamentarni preiskavi. Cilj pobude je preprečiti odstranitev "varuhov", ki potencialnim osumljencem omogočajo, da pred nadaljevanjem zahtevajo ustavni pregled legitimnosti preiskave.

Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se referendum prikazuje kot obramba demokracije pred političnim avtoritarizmom, z uporabo močnega jezika, kot je "vojna med demokracijo in antidemokracijo", in se sklicuje na zgodovinske primere, kot je Madžarska pod Orbánom.

Svet24NeodvisenProgresivnopred 8 urami

Organizatorji referenduma so odložili podpis peticije, ki navaja, da je "ta zakon uvod v fašizem". Naslov kaže na močno nasprotovanje predlaganemu zakonu, za katerega aktivisti verjamejo, da bi vodil k avtoritarnemu vodenju. Članek poudarja polemiko okoli zakonodaje in naraščajočo zaskrbljenost med državljani glede njenega potencialnega vpliva na demokratične vrednote.

Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je zakon označen kot korak k fašizmu, kar pomeni veliko grožnjo demokraciji.

Nova24TVStrankarsko povezanProgresivnopred 9 urami

Članek poroča o politični akciji, v kateri so nekdanji člani slovenske opozicije, nevladni akterji in osramočeni politiki predložili podpise za ustavni referendum, namenjen spremembi zakona o parlamentarni preiskavi. Pobuda, ki jo podpirajo mediji, predstavlja te posameznike kot nekdanje člane odbora za varstvo človekovih pravic, vendar jih kritizira kot trdno levičarske osebnosti, ki niso ustrezno podprle demokracije in človekovih pravic.

Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je uporabljen izrazito levičarski jezik, podpisniki so prikazani kot žrtve demokratičnega sistema in predlagana sprememba zakona je označena kot napad na demokracijo.

Žurnal24NeodvisenProgresivnopred 10 urami

Slovenska narodna skupščina bo razpravljala o predlogu ustavnega referenduma o novem zakonu o parlamentarnih preiskavah. Pobudo, ki jo je podprlo več kot 44.000 podpisov, so predložili nekdanji člani Odbora za človekove pravice in aktivisti, ki trdijo, da predlagani zakon ogroža demokratična načela, saj omejuje sposobnost posameznikov, ki so predmet preiskave, da izpodbijajo zakonitost preiskave pred ustavnim sodiščem.

Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se referendum predstavlja kot obrambo demokracije pred "politično motiviranimi" dejanji vladajoče večine, z uporabo močnih besed, kot so "vojna med demokracijo in antidemokracijo", "avtoritarna in represivna država" in sklicevanja na Madžarsko pod Orbánom.

ReporterNeodvisenProgresivnopred 10 urami

Članek poroča, da je bilo zbranih 44.600 podpisov v podporo referendumu o parlamentarni preiskavi. Pobudo so sprožili nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic, med njimi Franco Juri, Pavel Gantar in drugi. Trdijo, da predlagani zakon spodkopava demokratična načela, saj omejuje sposobnost posameznikov, ki so predmet preiskave, da izpodbijajo zakonitost preiskave pred ustavnim sodiščem. Skupina trdi, da bi referendum predstavljal širši boj proti političnemu avtoritarizmu in eroziji demokratičnih standardov. Poudarjajo, da vprašanje presega pravno vsebino in se nanaša na ohranitev temeljnih pravic in svoboščin.

Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se referendum prikazuje kot obrambo demokracije pred avtoritarnimi nagnjenji, pri čemer se uporabljajo močni izrazi, kot so "vojna med demokracijo in antidemokracijo" ter "avtoritarna in represivna država".

DomovinaNeodvisenProgresivnopred 11 urami

Članek poroča, da je bilo v slovenski parlament (Državni zbor) predloženih več kot 44.619 preverjenih podpisov za referendum o zakonodajni spremembi v zvezi s parlamentarnimi preiskavami. To presega zakonski prag 40.000 podpisov, ki je potreben za sprožitev ustavnega referenduma. Petenci trdijo, da sprememba odpravi ključno varstvo pred politično zlorabo parlamentarnih preiskav, kar omogoča večja pooblastila za ustanovitev preiskovalnih odborov. Opozarjajo, da bi sprememba lahko omogočila neoviran dostop do osebnih podatkov, komunikacij in finančnih evidenc posameznikov in njihovih družin, kar bi lahko kršilo pravice do zasebnosti.

Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se referendum prikazuje kot obrambo pred politično zlorabo in avtoritarizmom, z uporabo močnega jezika, kot je "fašizem" (fašizem), in poudarja grožnje demokraciji in posameznikovim pravicam.

DnevnikNeodvisen🔒Progresivnopred 11 urami

Skupina nekdanjih članov Odbora za varstvo človekovih pravic, ustanovljenega pred 38 leti, je sprožila referendum proti spremembi zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo podpira koalicija. Predlagana sprememba, ki je pravno sporna in nepopolna, ponovno uvaja neskladnosti z ustavo, ki so bile prej rešene. Pobudniki trdijo, da se s spremembo želi odpraviti eno od ključnih zaščitnih ukrepov proti politični zlorabi parlamentarnih preiskovalnih komisij. Trdijo, da bi sprememba omejila možnost posameznikov, ki so predmet preiskave, da izpodbijajo odločitev o sprožitvi preiskave pred ustavnim sodiščem in bi jim zagotovila pravno zaščito šele po zaključku preiskave. Sprememba uvaja obliko upravne pravosodje kot alternativo ustavnemu pregledu, ki žrtvam domnevnih kršitev človekovih pravic med parlamentarnimi preiskavami omogoča, da v osmih dneh po prejemu končnega poročila vložijo tožbo. Kritiki, vključno z zakonodajnimi službami, trdijo, da sprememba ne zagotavlja učinkovitega pravnega varstva za preiskovalce, ker ni učinkovit in ne zagotavlja učinkovitega pravnega varstva.

Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je pobuda označena za obrambo demokratičnih vrednot pred "politično policijo" in "antidemokratičnimi silami" z uporabo močnega izraza, kot je "vojna med demokracijo in anti-demokracijo", in sklicevanjem na pretekle avtoritarne režime.

DeloNeodvisen🔒Progresivnopred 11 urami

Članek poroča, da je bilo zbranih približno 44.619 podpisov v podporo ustavnemu referendumu o reformi parlamentarne preiskave, ki je bil zdaj predložen slovenskemu parlamentu (DZ). Pobudo so vodili nekdanji člani Odbora za človekove pravice, ustanovljenega pred 38 leti, med njimi Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. Trdijo, da bi predlagani zakon omejil možnost posameznikov, ki so predmet preiskave, da izpodbijajo odločitev o začetku preiskave pred ustavnim sodiščem, kar bi učinkovito odpravilo njihovo pravico do sodnega pregleda. Organizatorji trdijo, da referendum presega pravno vsebino in predstavlja širši boj proti političnemu avtoritarizmu, ki je podoben situaciji na Madžarskem pod Viktorom Orbánom. Poudarjajo, da je cilj reforme zatreti civilno družbo, nevladne organizacije, opozicijo in glasove, in upajo, da bodo mobilizirali državljane proti zakonu.

Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se referendum obravnava kot boj proti političnemu avtoritarizmu in demokratični eroziji, pri čemer se uporabljajo močni izrazi, kot so "vojna med demokracijo in antidemokracijo" in "pad v avtoritarno in represivno državo".

Info360NeodvisenSredinapred 15 urami

Skupina nekdanjih članov slovenskega Odbora za človekove pravice je zbrala več kot 44.600 podpisov, da bi pozvala k referendumu o nedavno sprejeto spremembi zakona o parlamentarnih preiskavah. Predlagani referendum je namenjen izzivu, ali bo Slovenija še naprej delovala v sistemu, v katerem je politična moč pravno omejena s sodnim nadzorom, ali pa se bo preusmerila v model, v katerem imajo politični akterji nekontroliran nadzor nad preiskovalnimi mehanizmi. Kritičarji trdijo, da sprememba odvzame posameznikom možnost pritožbe zoper odločitve parlamentarnih preiskovalnih odborov pri ustavnem sodišču, kar dejansko omogoča obliko "politične policije". Sprememba bi politikom omogočila dostop do osebnih podatkov, vključno z bančnimi zapisi, zasebnimi komunikacijami, avdio in video posnetki, ne da bi potrebovali sodno odobritev.

Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni oba stališča - tisti, ki podpirajo referendum, in tisti, ki so proti njemu - in ne favorizirajo ene strani z obremenjenim jezikom, enostranskim virom ali opustitvijo konteksta.

MladinaNeodvisenProgresivnopred 23 urami

Več kot 44.600 podpisov je bilo zbranih za ustavni referendum proti predlagani spremembi zakona o parlamentarni preiskavi v Sloveniji. Pobudo so sprožili nekdanji člani Odbora za človekove pravice, ustanovljenega pred 38 leti, vključno s osebnostmi, kot sta Franco Juri in Vlado Miheljak. Trdijo, da bi sprememba odpravila zaščito, ki bi posameznikom pod preiskavo omogočila, da zahtevajo ustavni pregled zakonitosti preiskave. Skupina trdi, da ta referendum ni samo o pravnih spremembah, temveč predstavlja širši boj med demokracijo in avtoritarizmom. Obtožujejo vladajočo večino, da cilja na civilno družbo, nevladne organizacije in medije, kar je vzporedno z Madžarsko pod Viktorjem Orbánom. Predlog je zdaj predložen parlamentu, ki ima sedem dni, da odloči, ali bo referendum.

Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je referendum označen kot boj proti "avtoritarizmu" in "antidemokratičnim" silam, pri čemer se uporabljajo močni izrazi, kot je "vojna med demokracijo in antidemokracijo". V članku je poudarjena grožnja, ki jo vladajoča večina predstavlja za državljanske svoboščine, in so izrecne primerjave z Madžarsko v okviru Or

MladinaNeodvisenProgresivnopred 23 urami

Članek poroča o opozicijskih strankah v Sloveniji, ki se pripravljajo na aktivno sodelovanje v referendumski kampanji glede predlagane spremembe zakona o parlamentarni preiskavi. Pobuda je zbrala več kot 44.000 podpisov volivcev v Narodni skupščini. Opozicijski predstavniki iz Gibanje Svoboda, SD in Levica/Vesna poudarjajo potrebo po preprečevanju zlorabe parlamentarnih preiskav in zaščiti državljanskih svoboščin. Trdijo, da bi predlagani zakon omogočil nekontrolirane preiskave proti posameznikom brez pravnih sredstev. Vladajoča koalicija, ki jo vodi Resnica, je obtožena, da je blokirala ustanovitev preiskovalnih komisij, hkrati pa je pripravljala zakonodajo, ki bi lahko omogočila samovoljne preiskave. Članek poudarja napetosti med vladajočo koalicijsko skupino in opozicijo glede ravnovesja moči in pravne zaščite.

Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je stališče opozicije opredeljeno kot varovanje demokratičnih institucij in državljanskih pravic ter poudarjeno zaskrbljenost zaradi morebitne zlorabe moči.