Namakanje kot odgovor na vse pogostejše suše: v Gorišnici preizkušajo nov sistem

LokalecNeodvisenSredinaDejstva 90Objektivnost 902. 9. 2026

V članku se obravnava vse pogostejša suša v Sloveniji in uvedba novega namakalnega sistema, imenovanega Agripop, s strani Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj v Gorišnici. Sistem je del triletnega projekta, katerega namen je razviti učinkovitejše in okolju prijaznejše rešitve za prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam. Agripop je stacionarni, popolnoma zakopan namakalni sistem, ki se preizkuša v okviru projekta "Inovativno namikanje", ki vključuje partnerje, kot je kmetijska fakulteta Maribor. Projekt se osredotoča na zmanjšanje porabe vode, ohranjanje kakovosti tal in spodbujanje biotske raznovrstnosti z različnimi metodami, kot so preskušanje sorod odpornih na sušo in uporaba biorazgradljivih materialov. Praktična preskušanja potekajo tudi na kmetijah v Podravju, kjer strokovnjaki ocenjujejo različne tehnologije in uporabljajo preproste napovedne modele za vodenje odločitev o namakanju.

Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene informacije o prilagajanju kmetijstva podnebnim spremembam in razvoju novih tehnologij namakanja, ne da bi se očitno zavzemalo za katero koli politično ideologijo.

Zakaj dejstva (90): This article accurately describes the new Agripop irrigation system introduced by the Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj as part of a three-year project. It includes specific technical details about the system, mentions project partners, and references the goals of improving water efficiency and sustain

Zakaj objektivnost (90): The article maintains a highly objective tone throughout, focusing on factual descriptions of the project, its goals, and its implementation. There is no overt bias or emotional language, and it presents the initiative as a neutral technological advancement rather than promoting any particular viewp

VečerNeodvisen🔒SredinaDejstva 88Objektivnost 851. 9. 2026

V Gorišnici v Sloveniji je bil v okviru triletnega projekta, namenjenega izboljšanju vodne učinkovitosti v kmetijstvu in prilagajanju podnebnim spremembam, uveden nov namakalni sistem, imenovan Agripop. Sistem, ki so ga razvili gozdarsko podjetje Ptuj, kmetijska fakulteta Maribor in projektni partnerji, omogoča bolj ciljno in časovno učinkovito zalivanje koruznih polj. Projekt, ki se je začel aprila 2025, vključuje preskušanje napovednih modelov za povpraševanje po vodi in različnih tehnologij v Podravski regiji. Direktor Andrej Rebernišek iz KGZ Ptuj je poudaril, da Slovenija zaostaja za drugimi evropskimi državami pri namakalnih tehnikah, v primerjavi z višjimi stopnjami drugod. Specialist Marko Černe je poudaril potrebo po učinkovitih namakalnih sistemih za podporo trajnostnemu kmetovanju.

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja informacije o tehnični kmetijski inovaciji brez očitnega ideološkega okvirja. Čeprav razpravlja o širših vprašanjih, kot so prilagajanje podnebju in nacionalne kmetijske prakse, ne zavzema jasnega stranskega stališča. Osredotočenost ostaja na dejansko poročanje o projektu

Zakaj dejstva (88): The article accurately reports on the introduction of the Agripop irrigation system in Gorišnica, including its features such as being 'stacionarni vkopani sistem' (stationary buried system) and its benefits like reduced physical labor and more targeted watering. It also references the three-year pr

Zakaj objektivnost (85): The article is mostly neutral in tone, describing the system and its advantages without taking a clear stance. However, it briefly highlights the importance of irrigation due to recent drought conditions, which slightly emphasizes the urgency of the issue but still remains within reasonable bounds o

RTV Slovenija (MMC)Državni / javniSredinaDejstva 85Objektivnost 8030. 8. 2026

V članku se razpravlja o naraščajočem zanimanju za proizvodnjo namiznega grozdja v Sloveniji kljub omejeni sedanji zmogljivosti. Strokovnjaki opozarjajo, da je tržni potencial močan, proizvodnja pa je še vedno omejena zaradi potrebe po specializirani tehnologiji, ročnem delu in naložbah. Trenutno se le nekaj proizvajalcev ukvarja s to vrsto gojenja, nekateri pa se prehajajo iz drugih pridelkov, kot so češnje in slive.

Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene informacije o kmetijskih praksah in tržnih razmerah v Sloveniji brez očitnega ideološkega nagibanja.

Zakaj dejstva (85): The article provides specific details about the limited scale of table grape production in Slovenia, citing examples like Bric farm and Aleksij Mavrič’s farm. It mentions the need for irrigation systems and quotes an expert from the agricultural institute. These claims align with the broader consens

Zakaj objektivnost (80): The tone remains largely neutral, presenting facts and direct quotes from farmers and experts. However, there is some emphasis on the 'tržni potencial' (market potential) of table grapes, which may subtly suggest optimism about future growth, though this does not strongly bias the narrative.