Sončna mrka 12. avgusta bo vidna tudi iz reke in bo trajala 101 minut.

Delni sončni mrk bo viden iz delov Evrope, Severne Amerike in zahodne Afrike 12. avgusta, z najboljšimi pogoji gledanja v hrvaški regiji Kvarner in Istriji, kjer bo skoraj 90 odstotkov sončnega diska prekrito z Luno. 67 odstotkov Sonca bo prekrito med vrhuncem mrka. Dogodek označuje prvič v več kot stoletju, da se bo v celinski Španiji zgodil popolni sončni mrk, tik pred sončnim zahodom nad Iberskim polotokom. Senca Lune se bo začela blizu severnega pola in potovala proti jugu po poti približno 8.260 kilometrov, večinoma nad atlantskim oceanom, dosegla največjo pokritost zahodno od obale Islandije.

Sončevo mrk se bo začelo ob 19:27 po lokalnem času, doseglo vrhunec ob 20:11 in trajalo do 21:08. Zaradi njegovega časovanja, tik pred sončnim zahodom, bo sonce zelo nizko na obzorju, kar bo ustvarilo dramatične in fotogenične poglede.

Odstotki pokritosti se znatno razlikujejo glede na lokacijo, Dublin ima 94 odstotkov pokritosti, Oslo 83 odstotkov, Montreal 18 odstotkov, New York devet odstotkov in Norfolk v Virginiji samo dva odstotka.

Michael Zeiler, avtor zemljevidov mrka, je izrazil navdušenje nad opazovanjem takšnih redkih pojavov in poudaril njihov pomen tako znanstveno kot vizualno. Evropska vesoljska agencija (ESA) bo v živo prenašala iz astrofizikalnega observatorija Javalambre v Španiji, medtem ko bodo NASA in drugi projekti tudi spremljali mrk. Carole Mundell, direktorka za znanost pri ESA, je dogodek opisala ne le kot znanstveni trenutek, temveč tudi kot globoko človeški, poudarja pa je poravnavo nebesnih teles kot globoko izkušnjo.

Raziskovalci v Združenih državah nameravajo iz Španije in Islandije izstreliti več kot 60 balonov na visoko nadmorsko višino, da bi proučili spremembe v ozračju med kratkim padcem temperature, povezanim z mrkom. Posebna pozornost je že namenjena letu 2027, ko se pričakuje daljše popolno sončno mrk, ki bo trajal do šest minut in 23 sekund nad južno Španijo ter deli severne Afrike in Bližnjega vzhoda.

Zadnji sončni mrk, ki je bil viden iz Evrope, se je zgodil 29. marca 2025, ko je bil delni mrk viden v večjem delu celine. V Hrvaški je bil viden tudi kot delni mrk, ki je bil pokrit od 10 do 20 odstotkov, odvisno od lokacije. Zadnji popolni sončni mrk, ki je potekal skozi dele Evrope, je bil 29. marca 2006, in je prizadel območja Grčije, Turčije in evropskega dela Rusije. Za zahodno in osrednjo Evropo je bil zadnji večji popolni sončni mrk 11. avgusta 1999, ko je pot celine prečkala Francijo, Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko, Romunijo in druge države.