Podžupan Šmarjeških Toplic bratu zagotovil 444.000 občinskih evrov

Lokalno vladno telo v Sloveniji je bilo spoznano za krivega kršitve zakonskih omejitev poslovnih odnosov s družinskimi člani svojih uradnikov. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ugotovila kršitve v zvezi z 23 pogodbami, ki so bile podeljene podjetju v lasti sorodnika župana Šmarješke Toplice Franc Anderlič. Te pogodbe, v skupni vrednosti več kot 444.552 evrov, so bile podpisane med letoma 2021 in 2024 in zajemajo vrsto javnih del, vključno z vzdrževanjem cest, vzdrževanjem pokopališč, rušenjem avtobusnih postaj, zimskimi storitvami in razvojem poti.

Po mnenju KPK so ti ukrepi kršili določbe zakona o omejevanju poslovnih transakcij, ki vključujejo bližnje sorodnike javnih uslužbencev. Občina Šmarješke Toplice je izpodbijala ugotovitve in trdila, da vrednosti posameznih pogodb niso dosegle praga, ki zahteva uradni razpisni postopek. Trdila je, da pogodbe spadajo v kategorijo "manjših naročil", ki ne zahtevajo takih postopkov. Vendar je upravno sodišče potrdilo razlago KPK, ki navaja, da se pravne omejitve uporabljajo za vse vrste pogodb, ne glede na njihovo vrednost.

To pomeni, da se morajo tudi manjše pogodbe držati pravil, ki preprečujejo navzkrižje interesov med javnimi uslužbenci in njihovimi sorodniki. , za več projektov v štirih letih. Največji del sredstev je bil dodeljen za ceste in javne poti iz makadamov, ki znašajo približno 268.000 evrov. To predstavlja več kot 60 odstotkov skupnega zneska, dodeljenega v tem obdobju. Kljub zakonski zahtevi za razkritje takih odnosov, župan ni razglasil povezave med svojim sorodnikom in podjetjem, preden so bile pogodbe podpisane.

Občina je trdila, da je sledila pravilnim postopkom z pridobitvijo več ponudb in izbiro ekonomsko najugodnejšega izvajalca. Poudaril je, da je bilo opravljeno delo visoke kakovosti in da državljani niso bili finančno poškodovani. Poleg tega je poudaril, da je podjetje že sodelovalo z občino pred prevzemom funkcije župana. Vendar pa je sodišče to trditev zavrnilo in ugotovilo, da se ustrezne pravne izjeme ne uporabljajo, ko so pogodbe sklenjene po prevzemu funkcije.

Ta omejitev velja ne glede na to, ali pogodba zahteva uradni razpisni postopek ali spada v kategorijo manj pomembnih naročil. Po sodni odločbi je KPK razglasil vse 23 pogodb za nične.

KPK je o tej odločitvi obvestila obe strani, občina pa še ni posodobila svojega seznama podjetij, za katera veljajo omejene poslovne prakse. Trenutno je na tem seznamu še osem drugih podjetij. KPK je tudi poudarila, da pravica do razglasitve ničnosti pogodbe ne poteče, kar zagotavlja, da se lahko še vedno obravnavajo pretekle kršitve.

Primer poudarja pomen preglednosti in spoštovanja pravnih okvirov, ki urejajo javna naročila. Medtem ko je občina poskušala upravičiti svoja dejanja na podlagi vrednosti posameznih pogodb, je sodišče odločilo, da se pravne omejitve uporabljajo po vsem svetu, kar krepi potrebo po strogem spoštovanju protikorupcijskih zakonov. Izid tega primera bo verjetno vplival na prihodnje razlage podobnih razmer v javnem sektorju.