Podelili 60. nagrade na področju šolstva: "Osvetljujete pomen učiteljstva v družbi"

60. letna nagrada za izobraževanje je bila podeljena v kongresnem centru Brdo blizu Kranja 21. oktobra 2026. Enajst posameznikov je bilo nagrajenih za svoj prispevek k slovenskemu izobraževalnemu sistemu, vključno s petimi nagradami za življenjske dosežke in šestimi nagradami za izjemne dosežke. Ministr za izobraževanje Borut Rončević in Boris Aberšek, predsednik komisije za podelitev nagrad, sta podelila nagrade prejemnikom, ki predstavljajo predšolske, osnovne, srednje šole, univerze, izobraževanje za posebne potrebe, šolanje manjšin in umetnost. Obred je označil dan, namenjen poudarjanju dosežkov učiteljev in vzgojiteljev.

Aberšek je dejal, da bi morala javnost priznati, da so tisti, ki izobražujejo in vzgajajo otroke, izjemno pomemben del današnje družbe in še pomembnejši oblikovalci prihodnjih generacij. Vse udeležence je pozval, naj priznajo, da skupni trud in navdušenje učiteljev omogočajo gradnjo prihodnosti celotne skupnosti. Letos je bilo na razpisu za prijavo kandidatov predloženih 25 predlogov. Vendar pa je ministrstvo opozorilo, da noben kandidat ne predstavlja izobraževanja odraslih, študentskih internatov ali Slovencev, ki živijo v tujini. Zato se je komisija odločila, da bo dodelila enajst nagrad na sedmih posebnih področjih.

Pet nagrajencev je bilo nagrajenih za življenjsko delo v izobraževanju. Na področju predšolskega izobraževanja je nagrado prejela Romana Epih. Prejela je priznanje za štirideset let službe, med katerimi je povezala vsakodnevno pedagoško prakso z vodstvenim razvojem in širšim strokovnim vplivom v sektorju. Mija Kordež, znana tudi kot Marija Kordež, je prejela nagrado za življenjsko delo za osnovno šolstvo. Njena kariera je bila v celoti posvečena razvoju izobraževanja na področju tehnične kulture, naravoslovja, logike in sistematičnemu delu z nadarjeno mladino, kar je pomembno prispevalo k vplivnim rešitvam na teh področjih.

Dve osebi sta prejela nagrado za življenjsko delo za srednješolsko izobraževanje. Ciril Dominko je bil nagrajen za ustvarjalni vpliv na razvoj slovenskega srednješolskega izobraževanja z poučevanjem fizike, delom z nadarjenimi učenci, organiziranjem tekmovanj iz fizike in napredovanjem v poslovanju Bežigradske gimnazije. Katarina Torkar Papež je bila nagrajena za njeno profesionalno ravnanje, za katero je odbor dejal, da je značilno strokovno znanje, predanost in inovativnost. Iztok Arčon je v visokošolskem izobraževanju prejel nagrado za življenjsko delo.

Njegov dolgoletni uspeh pri tesnem povezovanju pedagoških in raziskovalnih dejavnosti je odločilno prispeval k razvoju univerzitetnega izobraževanja v Sloveniji. Za izjemne dosežke je bilo podeljenih še šest dodatnih nagrad. Barbara Kovačich je bila v osnovnem šolstvu priznana kot ena najboljših slovenskih zborovskih dirigentk, katere sistematično delo pomembno prispeva k glasbeni in zborovni kulturi v osnovnošolskih okoljih. Marko Jeran je prejel nagrado za srednješolsko izobraževanje za svojo dolgoročno vlogo pri razvoju srednješolskega poklicnega usposabljanja, podpori mladim raziskovalcem in povezovanju znanosti s šolstvom.

Andraz Stocer je bil nagrajen za izjemne dosežke v visokošolskem izobraževanju. Kot mednarodno uveljavljen znanstvenik, strokovnjak in izjemni pedagog predava na Medicinski fakulteti, Fakulteti za naravoslovje in matematiko ter na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru ter na Univerzi v Dunaju in v Szegedu. Marjan Kovačić je prejel nagrado za izjemne dosežke v izobraževanju za posebne potrebe. Kot učitelj glasbe v Centru Gustav Silih v Mariboru dokazuje, da glasba igra ključno vlogo pri osebnem razvoju in socialni vključenosti otrok s posebnimi potrebami.

Maja Mezgec, profesorka andragogije na Pedagoški fakulteti Univerze v Primorski in raziskovalka Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu, je bila nagrajena za izjemne dosežke na področju izobraževanja narodnosti in manjšin. Končno je Jerneja Herzog prejel nagrado za izjemne dosežke v umetnosti. Že skoraj dve desetletji je njeno pedagoško, raziskovalno in strokovno delo pomembno prispevalo k razvoju tega sektorja. Minister Rončević je med svojim govorom poudaril, da šestdeset let takšnih priznanj predstavlja šestdeset let spoštovanja do posameznikov, ki s svojim znanjem, predanostjo in ustvarjalnostjo oblikujejo slovensko izobraževanje.

Pojasnil je, da njihov vpliv presega učilnice, predavalnice in strokovne ustanove. Z deljenjem znanja in z zgledom oblikujejo mlade, spodbujajo radovednost, razvijajo sposobnosti in pomagajo posameznikom, da odkrijejo svoje poti. Rončević je opazil, da dober učitelj ne samo posreduje informacije. Takšen učitelj vidi v učencu potencial, vtisne mu samozavest in ga spodbuja, da verjame v sebe. Pogosto je beseda učitelja, da ga podpira ali mu zaupa, odločilna za posameznikovo prihodnost. Spomnil se je mentorjev, ki so ga navdihnili med njegovim šolskim potovanjem.

Aberšek je zaključil z poudarkom na pomenu dela prejemnikov in na zgledu, ki ga dajejo drugim strokovnjakom na področju izobraževanja in vzgoje. Izjavil je, da s svojim obnašanjem dokazujejo in povečujejo vlogo poučevanja, hkrati pa razsvetljujejo njegov pomen v družbi. Te nagrade se podeljujejo od leta 1966. Prvotno so bile znane kot nagrade Zagar, od leta 1994 pa nosijo svoje sedanje ime. Šest desetletij so služili kot glavna državna čast za posameznike, ki s svojim znanjem, predanostjo in izjemnimi dosežki prispevajo k razvoju slovenskega izobraževanja.