Po dolgi bolezni se je poslovil priljubljeni veterinar iz okolice Maribora

Miran Zorin, priljubljen veterinar iz okolice Maribora, je pred nekaj dnevi umrl zaradi dolge bolezni. Njegova smrt je povzročila veliko razmerje, ker ni bil samo zaposlen, ampak tudi močan delavec za skrb za živali, vključno z brezdomnimi. Društvo PPZŽ, organizacija, ki pomaga brezdomnim živalim s pomočjo veterinarske oskrbe v iskanjem odgovornih posvojiteljev, je na Facebooku objavilo iskrene besede slovesa.

Spomila se je na to, da je bil nekoč zaposlen na ptujski veterinar v sanjal o svoji veterinarski ambulanti. Uspelo mu je odpreti veterinarsko ambulanto, nato pa je sprejel stranke. Nikdar mu ni bilo problem odpreti vrata ambulante tudi sredi noči ali ob vikendu, prazniku, če je bil doma, je še v zapisu Janje z Društvom PPZŽ in dodano: MZ veterinarna je tudi za našo družbo pomenila zanesljiv vir pomoči našim varovancem. Nikoli ni vprašal, kdaj bomo plačali obravnavo bolnika, saj mu je bila prednostna naloga, da žival čimprej dobi pomoč. Za družbene varovance v bolnišnici je velikokratiral hrano, ne dajal tabletke proti velikokrat kateremu zdravilu in ni dodal računa.

S/K je veliko brezdomnih mačk, ki jih smo uspeli ujeti... vmes katero brezplačno.

Ob slovesu se mu še še zahvaljujemo za njegovo predano delo: Dragi naš srčni veterinar Miran Zorin iskrena hvala za vse, kar ste nudili našim varovancem, iskrena hvala za vsak hiter odziv, kadar smo vas potrebovali! V naših srcih bo na vas ostal prelep spomin! Sedaj spočijte svoje trudne oči, zlato srce in mirno počivajte v svoji rodni hrudi. In večna lučka naj vam sveti. Ženi Ireni in sinu Žigi, ter vsem sorodnikom izrekamo globoko sožalje.

Na družbenem omrežju Facebook so se poslavljali številni prijatelji, znanci in ljudje, ki so z njim peljali svoje ljubljene. Eden izmed zapisov za spomin na leto, ko je priljubljeni veterinar Sanjal o svoji zadnji veterinarski ambulanti. Z veliko odrekanja sem naposled izpolnil željo ter si s ponosom odprl zasebno veterinarsko ambulantto ob svoji hiši. Pri svojem delu sem lahko vedno računal na podporo svoje družine, ki je poznala njegovo predano skrb v znanju pomagati bolnim živalim.

Cena obravnave je bila sekundarna pomena. Zaljubljeni veterinar je vedno najprej poskrbel za živali, nato pa je začel govoriti o nastalih stroških za oskrbo. Nikoli ni vprašal, kdaj bomo plačali za zdravljenje bolnika, saj je bila prioriteta, da žival čimprej dobi pomoč. Za družbeno varovanje v brezdomčku je velikokrat doniral hrano, tabletke proti parazitom v velikokrat katerega zdravila ni dodal na račun. Ostali bodo lepi spomini. Ob zaključku zapisa se avtorica zapisa se premisalemu veterinarju iskreno zahvaljuje za vse, še kar je storil dobro za vse, še posebej za vsak odziv, kadar je nujno potrebna, pomoč ob družini pa izgubi izreka globoko sožalje.