Se jeseni ponovno obetajo dražje položnice? Dva dobavitelja že želita podražiti plin

Hrvaške cene energije so jeseni ponovno narasle, saj dva dobavitelja že zahtevata povišanje cen plina. Stroški električne energije in zemeljskega plina so se v primerjavi z začetkom nedavnih motenj na trgu znatno povečali. Veliki industrijski potrošniki že čutijo vpliv, gospodinjstva pa ostajajo relativno zaščitena zaradi fiksnih ali vnaprej dogovorjenih pogodb o cenah.

V Nemčiji so se cene električne energije povečale za približno 50 odstotkov, kar je posledica razpoložljivosti obnovljivih virov energije, vzorcev porabe in stroškov plina. V obdobjih nizke proizvodnje sončne in vetrne energije elektrarne na plin pogosto določajo cene električne energije, ki se pozimi zvišujejo zaradi večje povpraševanja in manjše proizvodnje sončne energije. Cene plina so medtem še bolj nestanovitne, saj jih vplivajo težave z oskrbovalno verigo, konkurenca med evropskimi in azijskimi kupci in premalo skladiščnih objektov.

Po trenutnih ocenah se cene plina gibljejo okoli 60 evrov na megawatt-ur, pri čemer se pričakuje rahlo višje cene v zimskih mesecih, čeprav ne nujno drastično. Vendar gospodinjstva morda ne bodo takoj čutila teh sprememb, saj končni računi za energijo vključujejo dodatne komponente, kot so pristojbine za omrežje, davki, prispevki in marže dobaviteljev.

Te družbe, Istrabenz Plini in Plinarno Maribor, so predložile svoje predloge vladi, ki se še ni odločila. Medtem drugi veliki dobavitelji, kot sta Petrol in Gen-I, niso napovedali posebnih prilagoditev cen, medtem ko je Energetika Ljubljana izjavila, da ne načrtuje spremembe maloprodajnih cen za gospodinjstva v prihodnjem letu.

Kljub zmanjšani ravni skladiščenja Evropska komisija ni zaskrbljena in poudarja, da je trenutna hitrost polnjenja še vedno zadostna za zadovoljitev zimskega povpraševanja. Država članicam se svetuje, da do konca oktobra ali začetka decembra ponovno napolnijo skladiščenje na 90 odstotkov, čeprav je dovoljena fleksibilnost, da se prepreči nepotrebno zvišanje cen. Norveška ostaja glavni dobavitelj zemeljskega plina v EU, ki prispeva skoraj 30 odstotkov, sledijo ZDA in Alžirija. Katar, glavni dobavitelj azijskih trgov, zagotavlja manj kot štiri odstotke plina v Evropo.

Kljub temu, da so ravni skladiščenja pod zgodovinskimi povprečji, Evropska komisija ostaja prepričana, da bo mogoče zadovoljiti zimsko povpraševanje, pri čemer navaja tekoča prizadevanja za dopolnitev rezerv in stabilne dobavne verige.