Med predsednikom Hrvaške Zoranom Milanovičem in predsednikom vlade Andrejom Plenkovičem je v zadnjem času izbruhnil politični spor glede poročila Evropskega parlamenta o napredku Srbije v smeri članstva v EU, ki ga je napisal hrvaški poslanik Tonino Picula.
Picula je poudaril, da je vse večji interes evropskih poslancev za politiko širitve, vključno s primerom Srbije, postal prednostna naloga tako za Evropsko komisijo kot za Evropski parlament.Po njegovem mnenju se je število predlogov sprememb, predloženih za njegovo poročilo, letos znatno povečalo, saj se jih je v lanskem letu povečalo z več kot 300 na več kot 500.
Opozoril je, da je treba v razpravah o Srbiji upoštevati njen vpliv na sosednje države, kot so Bosna in Hercegovina, Črna gora in Kosovo. Spomnil je tudi na kritične ocene poročevalke Evropske komisije Marthe Kos, ki je izrazila močno kritiko srbske vlade. Te kritike so se še okrepile po sprejetju zakonov, znanih kot "zakoni Vučića", ki jih je Komisija obravnavala kot korak nazaj brez ustreznega posvetovanja z Evropsko komisijo ali Beneško komisijo.
Picula je predlagal, da se zdi, da je Komisija prevzela medijsko vlogo, na katero vplivajo strateški interesi nekaterih držav članic. Posebno je omenil vpliv Francije in Nemčije, katerih strateški interesi se zdijo usmerjeni v ohranjanje Srbije v sferi evropske integracije. Za razliko od Evropskega parlamenta, ki je dosledno ohranjal kritično stališče do položaja v Srbiji, je Komisija pokazala nedoslednost v svojih ocenah.
Obstaja koalicija pripravljenih članov, ki menijo, da pogoji za odprtje novega klusterja po petih letih niso izpolnjeni. Taka poteza bi bila po mnenju Picule neupravičena in potencialno kontraproduktivna. Polemika, ki obdaja poročilo Evropskega parlamenta, poudarja širše napetosti znotraj Evropske unije glede smeri Srbije in njene uskladitve z vrednotami EU. Medtem ko Evropski parlament ohranja kritično stališče, se zdi, da je Evropska komisija pod vplivom zunanjih pritiskov in strateških premislekov, kar vodi v mešano sporočilo o napredku Srbije.
Ta razhajanje v pristopu postavlja vprašanja o doslednosti in učinkovitosti politike širitve EU ter o tem, kako uravnotežuje regionalno stabilnost s spoštovanjem demokratičnih načel. Ko se razprava nadaljuje, bo izid odvisen od tega, ali bo Evropska komisija uspela uskladiti svoje notranje delitve in ohraniti skladno strategijo za povezovanje Srbije.
1 poročil
N1 HrvatskaNeodvisenProgresivnoDejstva 85Objektivnost 70pred 4 dneviTonino Picula, hrvaški evropski poslanec, je komentiral svoje poročilo o napredku Srbije na poti k članstvu v Evropski uniji, ki ga je sprejel Evropski parlament. V poročilu se pravi, da je Srbija znatno porabila svoj napredek, in na nekaterih področjih je napredek spremenjen. Picula je poudaril, da je interes Evropskega parlamenta za politiko širitve naraščal, in število sprememb v njegovem poročilu je naraščalo. Napomnil je, da je Srbija namesto za velik motor širitve postala glavna, in da ne more govoriti o njej ne glede na njen vpliv na regijo. Kritiziral je Evropsko komisijo zaradi njenega naprednega stališča do srbske oblasti, še posebej po sprejetju zakona, ki se imenuje Zakon o pravnem redu.
Ocena pristranskosti (Progresivno): Članek se osredotoča na kritično analizo političnega statusa Srbije in njene vloge v procesu širitve EU, s poudarkom na kritici srbske oblasti in spreminjajočem se položaju Evropske komisije.
Zakaj te ocene (Dejstva 85 · Objektivnost 70): Factuality is high as the article accurately reports on the European Parliament's adoption of a report on Serbia's progress toward EU membership and references Tonino Picula's comments. Objectivity is lower due to the article's focus on criticism of Serbia's role in enlargement, which may reflect a
★
Ohranimo novice poštene.
ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 5 €/mesec.
Postani podpornik
Croatia
