Otrok potrebuje dva starša v en dom. To je izjava, ki jo je izrekel eden izmed dečkov v vrtcu, ko je bila svetovalna delavka vprašala, kje imajo svoj dom. Njegov odgovor "Nimam ga. Malo sem pri očetu, malo pri mamici" je zrcalno izkušnjo številnih otrok, katerih starši so se razšli. Izvo ločitve ni samo posledica razpada partnerstva, ampak tudi celotne spremembe življenja za oba starša v najbolj ranljivem članu družine otrok.
V Sloveniji vsako leto več tisoč družb sreča ljudi iz vseh družbenih slojev. Za starejše pomeni izguba partnerskega odnosa, oblikovanje identitete in gradnja novega življenja. Pogosto so pripravljeni tudi na finančne težave, iskanje novih bivališč in prilagajanje spremenjenemu okolju. V središču vseh sprememb ostaja otrok, ki sreča največjo pretres v svojem življenju.
Otroci se običajno znajdejo v eni od največjih sprememb v življenju. Svet, ki ga poznajo sami, se nenadoma spremeni. Društvo, dom in vsakdanji ritem dobijo novo obliko. Še predšolski otroci se zavedajo, da se je v njihovem svetu zgodilo nekaj pomembnega. Čeprav ne razumejo vseh okoliščin, čutijo spremembo. Zato je v tem obdobju še posebej pomembno, da imajo občutek varnosti in stabilnosti.
Pri odločanju o varstvu v vzgoji sodišča izhajajo iz načela največje koristi otroku. Pomemben cilj je ohranitev odnosa z obema staršema, zato se vse pogosteje uveljavlja deljeno skrbništvo. Takšen ureditev ima številne prednosti, saj otroku omogoča reden stik z obema staršema in ohranjanje pomembnih čustvenih vezi. Raziskave kažejo, da je za otrokov razvoj praviloma koristno, če po ločitvi ne izgubi odnosa z enim od staršev.
Razvojna psihologija opozarja, da otroci potrebujejo tudi stabilnost in predvidljivost. Drugi se lažje razvijajo v okolju, kjer vedo, kaj lahko pričakujejo, kjer imajo stabilno navado in kjer se počutijo varni. Prav zato je vprašanje doma veliko več kot vprašanje stresa nad glavo.
Ko odrasli govorimo o domu, pogosto mislimo na naslov ali nepremičnino. Otrok pa dom doživlja drugače. Zanj je to prostor, kjer so njegove stvari, njegove navade v ljudeh, ki jim zaupa. Tam nastajajo spomini, vsakodnevni rituali in občutek pripadnosti. Otrok se ne naveže zgolj na ljudi, ampak tudi na prostor. Njegova soba, najljubše igrače, knjižna polica, pot do šole ali vrtca in znani podobe v okolici postanejo del njegovega občutka varnosti.
Ta varna baza je najprej oseba, običajno starš, vendar je tesno povezana tudi z okoljem. Kadar otrok nima jasnega občutka, kam pripada, ali kadar ima občutek, da je vedno na obisku, lahko vpliva na njegovo doživljanje varnosti in stabilnosti.
Razlike se pogosto kažejo tudi v šoli. Vsako gospodinjstvo ima svoja pravila, pričakovanja v vsakdanjem življenju. Čeprav so razlike med staršemi nekaj običajnega, mora otrok ob nenehnem prehajanju pogosto prilagajati svoje vedenje različnim okoljem. Učitelji zato opažajo, da so nekateri otroci v nekem obdobju bolj zbrani in pripravljeni na delo, v drugem pa niso utrujeni ali manj organizirani. Takšna nihanja nujno posledica pomanjkanja sposobnosti, ampak tudi posledica prilagajanja različnim življenjskim okoliščinam.
Za otroka je dom prostor, kjer so njegove stvari, njegove navade in ljudje, ki jim zaupa. Tam nastajajo spomini, vsakodnevni rituali in občutek pripadnosti. Življenje v dveh svetovih lahko za nekatere otroke ustvari občutek, da so nenehno na poti in da nikjer niso popolnoma doma. Mnogi otroci po ločitvi redno prenašajo oblačila, šolske potrebščine, športno opremo in druge osebne predmete z dvema gospodinjstvoma. Takšno življenje lahko pri nekaterih ustvari občutek, da so nenehno na poti in da nikjer niso popolnoma doma.
Občutek doma za otroka je zelo subjektiven in osredotočen na konkretne elemente, ki jih vključuje v svojo vsakodnevno rutino. To pomeni, da ima otrok prostor ne samo za fizično prostor, ampak tudi za čustveno podporo, ki jo nudi starši v okolju. Tudi če je starši prostor, je za otroka pomembno, da ima oba v zvezi z njim. V tem smislu ima otrok prostor, kjer se počuti varno, ne glede na to, kje se trenutno nahaja.
★
Ohranimo novice poštene.
ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 5 €/mesec.
Postani podpornik