Po podatkih Slovenskega gozdarskega inštituta (ZGS) so dolga suša in ekstremna vročina pripeljale slovenske gozdove v zgodnjo jesensko sezono, najhujše posledice pa so še pred nami. Do sredine avgusta so se na mnogih pobočjih pojavili znaki, kot da so že oktobra, drevesa pa so pokazala znake stresa zaradi rumenjenja listov in prezgodnjega izpada dreves. Učinki suše in visokih temperatur tega poletja bodo v prihodnjih letih popolnoma vidni, vključno z oslabljenimi drevesi, povečanim škodo zaradi škrge in višjimi stroški za obnovitev gozda.
Vpliv sedanje suhe dobe se je čutil po vsej državi in prizadel širše območje kot med podobnimi sušami v letih 2003 in 2022. Posebno prizadeta so nizinska območja in regije s slabo kakovostjo tal, kot so skalnata in suha gorska terena, peščena tla na poljih Kranjska, Šorška, Dravska in Ptuj ter plitva karbonatna tla v regiji Kras in suhem Karstu. Razlike v zdravju dreves so lahko opazne, saj so drevesa na globljih, bolj vlažnih tleh še vedno zelena, sosednja suha območja pa kažejo rjavo in padajoče liste.
Najočitnejši znak suše je prezgodnje rumenje, rjavljenje in izpada listov, pri čemer nekateri bukovi drevesa celo izgubijo zelene liste. Na najbolj prizadetih območjih so nekateri bukovi, hrastovi, apni, rogovi, brezi in javorje drevesa delno ali popolnoma oblečeni iz listja.
Ti dejavniki zmanjšujejo sposobnost dreves, da se branijo pred okužbo, hkrati pa pospešujejo razmnoževanje kornih hroščev na višjih nadmorskih višinah.
Marija Kolšek, vodja službe za varstvo gozda pri ZGS, je pojasnila, da je prezgodnje luščenje listov predvsem obrambni mehanizem, ki ga drevesa uporabljajo za zmanjšanje izgube vode in povečanje možnosti preživetja. Večina dreves se bo opomogla, vendar bodo tisti, ki so že oslabili pred začetkom suše in vročine, najbolj trpeli. Če se bodo drevesa še naprej soočala s sušo in toplotnim stresom več zaporednih let, bo učinek sušenja na drevesa v prihodnosti bolj obsežen. Da bi ublažila nadaljnje širjenje kornih hroščev na že poškodovanem lesa, je ZGS letos izdala 7.840 dovoljenj za izredne porabe za 248.000 kubičnih metrov dreves, ki so jih poškodovale naravne nesreče.
Izvajanje teh odločb je doseglo 87 odstotkov, zahvaljujoč odgovornim lastnikom gozdov. Skupna količina lesa, ki ga je treba obrezati zaradi naravnih nesreč in okužb korenjaka, skupaj z ocenjeno škodo presega prag za razglasitev naravne nesreče, povezane z razmnoževanjem korenjaka, v letu 2026 v skladu z zakonom o dodatnih ukrepih za zmanjšanje škode, ki jo povzroča razmnoževanje korenjaka. Zato je ZGS pripravila in predložila poročilo ministrstvu za kmetijstvo, v katerem so podrobno opisane ugotovitve.
Medtem ko so takojšnje vidne spremembe očitne, se bodo dolgoročne posledice letošnje suše in vročine razkrivale postopoma, kar bo zahtevalo stalno pozornost in prizadevanja za upravljanje tako strokovnjakov za gozdarstvo kot lastnikov zemljišč.Izziv ne leži le v reševanju sedanje krize, temveč tudi v pripravah na morebitne prihodnje scenarije, v katerih bi takšni okoljski pritiski lahko postali pogostejši in hujši.
★
Ohranimo novice poštene.
ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 4 €/mesec.
Postani podpornik
Slovenia
