Prepoved dvojnih provizij in zaračunavanja ogleda nepremičnine

V času, ko umetna inteligenca (AI) hitro preoblikuje temelje družbe, je papež Lev XIV. z encikliko Magnifica humanitas drzno stopil v središče globalne razprave.

Enciklika poudarja potrebo po zaščiti in ohranjanju dostojanstva človeške osebe v dobi umetne inteligence. Prof. Dr. Stjepan Balaban iz katoliške teološke fakultete v Zagrebu je pojasnil, da to ni samo verski tekst, temveč socialna enciklika, osredotočena na varovanje človeštva sredi hitrih tehnoloških sprememb. Poudaril je, da dokument obravnava vprašanje monopolov na digitalni sferi in je opozoril, da so algoritmi, tehnološka infrastruktura in podatki postali naše skupno dobro, čeprav jih trenutno nevarno nadzoruje peščica korporacij.

Enciklika spretno navigira med dvema močanima biblijskima metaforama, ena predstavlja babilonski stolp, druga pa simbolizira obnovo Jeruzalema.

Profesor Peter G. Kirchschläger, profesor teološke etike in direktor Inštituta za socialno etiko na Univerzi v Lucernu, že dolgo zagovarja mednarodno regulacijo umetne inteligence. Trdi, da je izraz "umetna inteligenca" sam po sebi zavajajoč, ker medtem ko lahko stroji presegnejo ljudi na nekaterih področjih, kot so analiza podatkov in računanje, jim primanjkuje čustvene in socialne inteligence. Na primer, robot v zdravstvu bi lahko bil usposobljen, da kaže empatijo, ko bolnik joka, vendar mu na koncu ni mar, ali bolnik joka ali ne.

Ta razlikovanje poudarja omejitve sedanjih sistemov umetne inteligence in poudarja pomen priznavanja nenadomestljivih vidikov človeške interakcije in čustev. Kirchschlägerjevo delo se osredotoča na ustanovitev mednarodne agencije pod okriljem Združenih narodov za regulacijo umetne inteligence na svetovni ravni, s poudarkom na potrebi po etičnih smernicah, ki zagotavljajo, da tehnologija služi človeštvu, ne pa ga spodkopava.

Medtem je širitev umetne inteligence vse bolj očitna po internetu, zlasti na področju trženja. Podjetja uporabljajo vplivneže, ki jih ustvari umetna inteligenca, za promocijo svojih izdelkov, pogosto brez jasnega navedbe, da je vsebino ustvarila umetna inteligenca. Po poročilih iz The Guardian bodo novi predpisi, ki bodo začeli veljati avgusta, zahtevali, da podjetja v Evropski uniji označijo vsebino, ki jo ustvari umetna inteligenca.

Evropska unija je predstavila svojo prvo celovito zakonodajo o umetni inteligenci julija 2024, znano kot Zakon o umetni inteligenci, ki določa jasne smernice za razvijalce, uporabnike in regulatorje.

Kljub tem pravnim ukrepom ostajajo izzivi. Deepfake vsebine in drugi materiali, ustvarjeni z umetno inteligenco, še naprej krožijo na spletu, ne da bi bili vedno ustrezno označeni. Izobraževanje javnosti o umetni inteligenci in njenih posledicah ostaja ključnega pomena za preprečevanje zavajajočih praks in zagotavljanje preglednosti v digitalnih prostorih.

Ključna določba novega zakona prepoveduje dvojne provizije, pri katerih agenti zaračunavajo kupcem in prodajalcem isto storitev. Poleg tega prepoveduje pogojevanje ogledov nepremičnin z podpisom posredniške pogodbe, kar varuje potrošnike pred prisilnimi taktikami.

Zakon uvaja tudi strožje zahteve za agencije za nepremičnine, ki zahtevajo, da imajo vsaj enega zaposlenega s polnim delovnim časom, in prepoveduje prakso "agentov duhov" - nelicenciranih posameznikov, ki delujejo brez ustreznega pooblastila.

Ti dogodki poudarjajo vse večjo prepoznavnost potrebe po trdnih regulativnih okvirih v različnih sektorjih, od tehnologije do nepremičnin. Ko se družbe spoprijemajo z posledicami umetne inteligence in drugih nastajajočih tehnologij, je ravnotežje med inovacijami in etično odgovornostjo vedno bolj kritično.