[Odprto pismo] Poziv k resnicoljubnosti in odgovornosti glede povezav v uradu predsednice države

Skupina državljanov, med njimi Alenka Orel in organizacija Zlata Slovenija, je pisalo odprto pismo pisarni predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar. V pismu pozivajo k preglednosti, odgovornosti in odgovornosti glede osebnih in poklicnih povezav znotraj predsedniške uprave. V pismu poudarjajo zaskrbljenost zaradi preteklih in sedanjih odnosov med predsednico, njeno bližnjo prijateljico in poslovno partnerko Viktorijo Krivolutsko in nekdanjim slovenskim obveščevalcem Romanom Jegličom.

V pismu je navedeno, da uradna razlaga predsedniškega urada nasprotuje osnovni logiki in profesionalnim standardom, ki se pričakujejo od nekoga, ki ima najvišji položaj v državi.

To kaže na globoko osebno povezavo, ki se je kasneje razvila v konkurenčna partnerstva in visoko raven poslovnega zaupanja, saj je Krivolutska postala odvetnica v zasebnem podjetju predsednika. V pismu je poudarjeno, da je nerazumno domnevati, da bi se nekdo s profilom predsednika Pirca Musara, nekdanjega preiskovalnega novinarja, vrhunskega odvetnika in nekdanjega obveščevalnega uradnika, lahko zavedal takšnih povezav.

Če predsednik res ni vedel za te povezave, to dvigne resne dvome o varnostnih protokolih v njeni administraciji. Kako naj bi najbližji svetovalci in prijatelji, ki imajo dostop do njenega osebnega in poklicnega življenja, zamudili opraviti ustrezne varnostne preglede ali so njihove vezi z nekdanjimi obveščevalnimi uradniki prezrli? Takšna očitna nevednost ne odraža le osebne naivnosti, temveč predstavlja neposredno grožnjo ugledu in varnosti celotne države. Uradne izjave predsedniškega urada so opisane kot neustrezna utemeljitev javnosti.

Časovni okvir in narava razmerja med predsednikom in Krivolutskojo govorijo zase. Državljani od najvišjega predstavnika države pričakujejo popolno preglednost, visoko stopnjo integritete in odgovornost do varnostnih vprašanj. Poskus zavrnitve teh povezav z trditvami o "neznanju" spodkopava zaupanje v institucijo predsednika republike. Državljani si zaslužijo jasne odgovore, ne zgodbe, ki se upirajo zdravemu razumu.

Avtorji poudarjajo, da ne bi smeli situacijo zametati pod preprogo z nejasnimi razlago, ki ne upoštevajo dokazov.