Ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov opozorila o pomenu temeljnih vrednot EU-ja

23. avgusta 2026 je Evropa obeležila Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, dan, ki ga zaznamujejo svečane refleksije in pozivi k ohranjanju demokratičnih vrednot.

Ta datum je bil izbran za spomin na podpis Molotovovega, Ribbentropovega pakta med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo leta 1939, ki je odprl pot za drugo svetovno vojno. Ta sporazum je privedel do širokega trpljenja, okupacije, zatiranja, deportacije in sistematičnega preganjanja milijonov ljudi v Evropi in zunaj nje. Posledice tega obdobja se še naprej odmevajo skozi generacije, mnogi pa se še vedno spopadajo z njegovo zapuščino. Evropska komisija je opozarjala, da mora sedanja generacija prepoznati te lekcije, da se podobne tragedije ne ponovijo.

Podpredsednica Evropske komisije Henna Virkkunen in komisar Michael McGrath sta poudarila trajni vpliv totalitarnih režimov na sodobno družbo. Opozorila sta, da so mlajše generacije zrasle brez neposredne izkušnje z tiranijo, vendar obstaja tveganje, da bodo demokratične vrednote jemale za samoumevne. "Za mnoge se lahko svoboda, demokracija in mir zdijo samoumevne, vendar jih ni", sta dejala. "Te vrednote so bile dosežene z izrednim pogumom in odpornostjo, njihovo ohranjanje pa zahteva aktivno zavezanost". Premier Janez Janša je obravnaval pomen spominjanja posameznih žrtev namesto abstraktnih konceptov.

Poudaril je, da ima vsaka oseba, ki je trpela pod totalitarnimi režimi, ime, družino in zgodbo, ki jih ne bi smeli pozabiti. "Nihčejeva zgodba ne bi smela biti izbrisana", je dejal in pozval k celovitemu spominu, ki vključuje vse žrtve, ne glede na to, pod katerim režimom so trpeli.

Pozivali so sedanje generacije, naj ohranijo zgodovinski spomin, zagotovijo dostojanstveno pokopanje žrtev in nedvoumno obsodijo zločine vseh totalitarnih ideologij. Poudarili so, da bi se spomin moral osredotočiti na resnico in pravičnost, ne pa na politične delitve. "Brez resnice ni boja in brez spomina ni svobodne prihodnosti", so izjavili. Nacionalni svet slovenske narodne stranke (NSi) je ponovil ta stališča in potrdil, da je pravica do groba in spomina temeljna človekova in civilizacijska pravica.

V Ljubljani je v cerkvi svetega Nikolaja potekalo opazovanje ob svečah, ki mu je sledil govor ministra za kulturo Ignacije Fridl Jarc. V nekdanjih zaporniških celicah Ljubljane je bila odprta razstava z naslovom V senci Beethovena, ki ponuja vpogled v zgodovino popravnih ustanov od konca druge svetovne vojne do sredine petdesetih let.

Razstava bo od 1. oktobra odprta za obiskovalce. Ta prizadevanja poudarjajo širšo družbeno zavezanost ohranjanju zgodovinskega spomina in zagotavljanju, da preteklost obvešča sedanjost in prihodnost.