17. junija 2026 je Evropski parlament sprejel zakonodajo, ki učinkovito deregulira gensko spremenjene rastline, kar pomeni pomemben premik v ureditvi kmetijske biotehnologije v Evropski uniji. Ta odločitev omogoča gojenje in prodajo pridelkov, razvitih z uporabo tehnik urejanja genoma, brez strogih postopkov odobritve, ki so bili prej potrebni.
Novi predpisi veljajo posebej za rastline, ki so bile spremenjene z metodami genskega urejanja, kot je CRISPR-Cas9, ki omogočajo natančne spremembe DNK brez vnosa tujega genskega materiala. V prejšnjem okviru so te spremembe obravnavale podobno kot tradicionalne gensko spremenjene organizme (GSO), kar je zahtevalo obsežne ocene varnosti in označevanje.
Glasovanje je potekalo med naraščajočim zanimanjem za tehnologijo genskega urejanja kot orodje za povečanje odpornosti pridelka proti podnebnim spremembam, škodljivcem in boleznim. Zagovorniki trdijo, da lahko ta pristop privede do bolj trajnostnih kmetijskih praks z zmanjšanjem odvisnosti od kemičnih pesticidov in gnojil.
Nasprotniki pa izražajo zaskrbljenost zaradi dolgoročnih ekoloških učinkov sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje. Okoljske organizacije opozarjajo, da bi brez ustreznega nadzora lahko prišlo do nenamernih posledic za ekosisteme in neciljne vrste. Nekateri kritiki so opozorili, da se sedanja zakonodaja osredotoča na rastline, prihodnje aplikacije pa bi se lahko razširile na živali in druga področja kmetijstva, kar bi lahko dodatno spremenilo regulativno okolje.
Odločitev prihaja v času, ko se EU spopada z izzivi, povezanimi s proizvodnjo hrane in trajnostjo. Z naraščajočim pritiskom za zmanjšanje emisij ogljika in izboljšanje učinkovitosti rabe virov v kmetijstvu nekatere države članice vidijo gensko urejanje kot izvedljivo rešitev za doseganje teh ciljev.
Nasprotno pa so države, kot sta Francija in Avstrija, izrazile zadržke in poudarile potrebo po previdnosti in temeljitih raziskavah, preden v celoti sprejmejo to tehnologijo.
Medtem ko nova pravila začnejo veljati, se deležniki v celotnem kmetijskem sektorju pripravljajo na spremembe v strategijah raziskav, razvoja in komercializacije.
V prihodnje bo izvajanje teh uredb odvisno od nacionalnih vlad, ki bodo odločbo Evropskega parlamenta prenesle v nacionalne zakone.Vsaka država lahko strogo uveljavlja nove smernice, kar lahko privede do morebitnih razlik v razpoložljivosti in sprejetju gensko spremenjenih proizvodov po Evropi.Dodatno bi lahko mednarodni trgovinski sporazumi vplivali na to, kako se ti pridelki dojemajo in urejajo zunaj meja EU.
Ta presenetljiva odločitev poudarja kompleksno medsebojno delovanje tehnološkega napredka, regulativne politike in družbenih vrednot pri oblikovanju prihodnosti kmetijstva.
★
Ohranimo novice poštene.
ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 5 €/mesec.
Postani podpornik