»Novinarji še naprej plačujejo visoko ceno za govorjenje resnice«
Poročilo, ki ga je UNESCO objavil ob Mednarodnem dnevu v podporo prenehanju kazenskega pregona za zločine proti novinarjem, kaže, da je bilo med letoma 2024 in 2025 po vsem svetu ubitih 189 novinarjev, kar predstavlja najsmrtonosnejše dvoletno obdobje v zadnjem desetletju. Stopnja nekaznovanja za umore novinarjev se je letos povečala na 86 odstotkov, kar predstavlja obrat trenda po stalnem upadu od leta 2012, ko se je stopnja znižala z 95 odstotkov na 85 odstotkov. Približno 67 odstotkov teh smrti se je zgodilo v območjih konfliktov, kot so Palestina, Jemen in Ukrajina, medtem ko je 50 smrti posledica napadov z droni v šestih območjih, prizadetih s vojnami. V območjih brez konfliktov so se usmrtitve zmanjšale na najnižjo raven v 18 letih, z 62 zabeleženimi primeri v istem obdobju. Od začetka sistematičnega spremljanja leta 2006 je UNESCO dokumentiral 1641 umorov novinarjev, kar v povprečju pomeni eno smrt na štiri dni. Generalni sekretar ZN, Antonio Guterres, je poudaril, da zatiranje novinarstva naredi vsakogar žrtev in pozval k nadaljevanju prizadevanj za reševanje naraščajoče grožnje, ki jo predstavajo nove tehnologije, kot so droni.
UNESCO announced on Monday that global impunity for the murder of journalists has risen for the first time since the organization began tracking the metric in 2012. The United Nations educational, scientific and cultural agency released its biennial report on the safety of journalists to coincide with the International Day to End Impunity for Crimes Against Journalists, observed on November 2. According to the data, the rate of unpunished killings climbed to 86 percent during the 2024 to 2025 period, marking a one-percentage-point increase from the previous two-year cycle. This reversal halts a steady decline that saw the impunity rate drop from 95 percent in 2012 to 85 percent in the prior reporting period. The report confirms that 189 journalists and other media workers were killed globally between 2024 and 2025. This figure represents a 20 percent increase compared to the preceding biennium and stands as the highest annual death toll recorded since 2014 and 2015. Over two-thirds of these fatalities occurred in active conflict zones, totaling 127 deaths. These locations included the State of Palestine, Yemen, and Ukraine. The State of Palestine recorded the highest number of verified killings in both individual years, with 30 journalists killed in 2024 and 32 in 2025. Regional breakdowns show the Arab States accounted for the largest share of verified cases, with 97 journalists killed. Latin America and the Caribbean followed with 37 deaths, while the Asia-Pacific region recorded 34. Central and Eastern Europe reported 14 killings, Africa six, and Western Europe and North America one. While the Middle East suffered the highest regional losses, many linked to the war in Gaza, Africa faces distinct challenges involving intimidation and online harassment in countries such as Somalia and Uganda. Reporters Without Borders separately recorded two journalist deaths on the African continent this year, one in each of those nations. UNESCO identified the increasing use of unmanned aerial vehicles as a disturbing new threat to press freedom. Drone strikes resulted in the deaths of 50 journalists during the 2024 to 2025 window, constituting 40 percent of all journalist casualties in conflict zones. The agency documented seven specific incidents where multiple journalists were targeted and killed in single attacks, including strikes on media workplaces and temporary reporting centers. In fifteen instances, journalists were killed while wearing press vests or traveling in vehicles clearly marked with the word Press. The report emphasized that wearing protective gear or displaying press credentials offers no guarantee of safety in war zones. Khaled El-Enany, the Director-General of UNESCO, stated that journalists are increasingly paying with their lives for reporting from the front lines of war. He noted that those responsible for these killings are rarely held accountable. El-Enany reiterated a call for adherence to United Nations Security Council Resolution 2222, adopted unanimously in 2015, which protects journalists and media professionals as civilians in conflict situations. He referenced the Pact for the Future, which reaffirms this status. Despite the rise in conflict-zone impunity, the report highlights progress in non-conflict areas. The impunity rate in stable countries has continued to fall, dropping from 94 percent in 2012 to 77 percent in 2026. This represents an average annual decrease of one percentage point. Consequently, the number of journalist killings in non-conflict zones stood at 85, the lowest count in 18 years. UNESCO attributed this improvement to government investments in investigations, prosecutions, and protective measures for the press. Historical data indicates that 1,641 journalists have been killed since UNESCO began systematic monitoring of these figures in 2006. Some sources cite a total exceeding 1,700 since 1993. The average rate amounts to one journalist death every four days. The agency warned that beyond lethal violence, journalists face a wide spectrum of threats ranging from kidnapping and torture to digital harassment. This environment of fear impedes the free circulation of information, opinions, and ideas among citizens. Women journalists continue to face disproportionate risks both in war zones and online. Of the 14 women killed during the 2024 to 2025 period, 13 died in countries experiencing armed conflict. A 2025 study conducted by UN Women and the International Center for Journalists found that 75 percent of female journalists had experienced abuse or harassment either online or offline. Furthermore, more than 40 percent reported offline violence linked to online attacks, a sharp increase from the 20 percent reported in a 2020 UNESCO survey. United Nations Secretary-General Antonio Guterres issued a statement for the occasion, warning that journalists continue to pay a high price for telling the truth. He asserted that when journalists become targets of attacks and their work is silenced, society as a whole becomes a victim. Guterres described the lack of accountability as a heinous affront to the victims, their families, and the public dependent on journalistic integrity. The November 2 date commemorates the 2013 assassination of two Radio France International journalists in Mali. The report serves as the primary reference for the international community regarding the safety of the press. It underscores the divergence between trends in stable democracies and active war theaters. While legal systems in peaceful nations are showing measurable improvements in prosecuting media-related crimes, the escalation of drone warfare and the targeting of press infrastructure in conflict zones represent a critical failure of international norms. The data suggests that technological advancements in warfare are outpacing the development of protective protocols for civilian media personnel.
Pojdite k primarnim virom (2)
Uradni viri, na katerih temelji poročanje. Preberite jih neposredno in se izognite uokvirjanju.
UNESCO je poročal, da se je globalna nekaznovanost za umor novinarjev prvič v več kot desetletju povečala, pri čemer je od leta 1993 po vsem svetu umrlo več kot 1700 novinarjev. Organizacija je navedla, da je med letoma 2024 in 2025 umrlo 189 delavcev medijev, kar predstavlja 20-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim dvoletnim obdobjem, in opozorila, da storilci v devet od desetih primerov ostajajo nekaznovani. Poleg nasilja, ki povzroča smrt, poročilo poudarja široko razširjene oblike nasilja, ki ne povzročajo smrti, kot so ugrabitve, mučenje in spletni napadi. Bližnji vzhod je zabeležil največje število umorov novinarjev, ki so večinoma povezani z vojno v Gazi, medtem ko je Afrika soočena s številnimi izzivi v regijah, kot so Sahel, Somalija in Uganda. UNESCO je poudaril, da standardna oprema za novinarje ne nudi zagotovila o varnosti v območjih spopadov in je pozval k bolj učinkovitim ukrepom za zagotavljanje odgovornosti, da bi se zagotovil prost pretok informacij.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek se izključno opira na uradne podatke organizacije UNESCO in ohranja nevtralno stališče, saj predstavlja statistične ugotovitve in regionalne podatke, ne da bi uporabljal polnočnih izrazov ali izpustil nasprotna stališča.
Novi poročilo organizacije UNESCO kaže, da se je globalna nekaznovanost za umor novinarjev prvič po več kot desetletju povečala in dosegla 86 odstotkov v obdobju 2024–2025. Študija dokumentira 189 smrti novinarjev v tem dvoletnem obdobju, kar predstavlja 20-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim dvoletnim ciklom, pri čemer je večina smrti nastala v območjih konfliktov. Regija arabskih držav je zabeležila največ potrjenih primerov, medtem ko je država Palestina poročala o največjem letnem številu. UNESCO tudi poudarja vse večjo grožnjo napadov z droni, ki so bili odgovorni za 40 odstotkov vseh smrti novinarjev v območjih konfliktov, in opozarja na primere, ko so bili novinarji tarča kljub nošenju žepnih pranj ali vožnji v označena vozila. Čeprav je nekaznovanost še vedno visoka na globalni ravni, poročilo opozarja, da se stopnje v državah, ki niso v konfliktu, še vedno zmanjšujejo.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek se izključno opira na uradne podatke in citate organizacije UNESCO, predstavlja statistične ugotovitve in mednarodne pravne reference, pri čemer ne uporablja pristranskega jezika in ne izpušča nasprotnih pogledov.
UNESCO je poročal, da se je globalna stopnja nekaznovanja za umore novinarjev prvič po letu 2012 povečala, za en odstotek, na 86 odstotkov leta 2024. Organizacija navaja, da je bilo med letoma 2024 in 2025 po vsem svetu ubitih 189 novinarjev, kar predstavlja najsmrtonosnejše dvoletno obdobje za novinarje v zadnjem desetletju. Približno 67 odstotkov teh smrti se je zgodilo v območjih konfliktov, kot so Palestina, Jemen in Ukrajina, medtem ko je bilo 50 novinarjev ubitih pri napadih z droni v šestih območjih, prizadetih s vojnami. V območjih brez konfliktov so se usmrtitve zmanjšale na najnižjo raven v 18 letih, z 62 primeri, zabeleženimi v istem obdobju. Od takrat, ko je UNESCO leta 2006 začel sistematično spremljanje, je bilo ubitih skupaj 1641 novinarjev, kar povprečno pomeni eno smrt na štiri dni. Generalni sekretar ZN, Antonio Guterres, je poudaril, da zatiranje novinarstva naredi vsakogar žrtev in pozval k nadaljevanju prizadevanj proti nekaznovanju.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek se izključno opira na uradne podatke organizacije UNESCO in izjave Združenih narodov, pri čemer predstavlja statistične trende in citate, ne da bi dodal subjektivne komentarje ali politične interpretacije.
Novi poročili UNESCO-ja kaže, da je v obdobju med letoma 2024 in 2025 ostalo nekaznovanih 86 odstotkov umorov novinarjev, kar predstavlja rahlo povečanje v primerjavi s prejšnjim obdobjem. V tem dvoletnem obdobju so bili ubiti skupno 189 novinarjev in delavcev v medijih, pri čemer je 67 odstotkov teh smrti nastalo v območjih konfliktov. Poročilo poudarja, da je imelo območje Palestine največ potrjenih umorov, in sicer 30 umorov leta 2024 in 32 leta 2025. Študija prav tako ugotavlja, da so napadi z droni pomemben nov problem, saj je bilo 50 novinarjev ubitih z droni, kar predstavlja 40 odstotkov vseh smrtnih žrtev v območjih konfliktov. Čeprav je nekaznovanje še vedno visoko po vsem svetu, zlasti v območjih konfliktov, kjer se približuje 100 odstotkom, poročilo opozarja na postopno zmanjšanje števila nekaznovanih umorov v državah, ki niso v konfliktu, v zadnjem desetletju.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek se izključno opira na uradne podatke Združenih narodov in citate visokih predstavnikov, pri čemer predstavlja statistične ugotovitve in diplomatske pozive k odgovornosti, ne da bi uporabljal strankarsko retoriko ali zavzemal stališče glede specifičnih geopolitičnih konfliktov.
Poročilo, ki ga je UNESCO objavil ob Mednarodnem dnevu v podporo prenehanju kazenskega pregona za zločine proti novinarjem, kaže, da je bilo med letoma 2024 in 2025 po vsem svetu ubitih 189 novinarjev, kar predstavlja najsmrtonosnejše dvoletno obdobje v zadnjem desetletju. Stopnja nekaznovanja za umore novinarjev se je letos povečala na 86 odstotkov, kar predstavlja obrat trenda po stalnem upadu od leta 2012, ko se je stopnja znižala z 95 odstotkov na 85 odstotkov. Približno 67 odstotkov teh smrti se je zgodilo v območjih konfliktov, kot so Palestina, Jemen in Ukrajina, medtem ko je 50 smrti posledica napadov z droni v šestih območjih, prizadetih s vojnami. V območjih brez konfliktov so se usmrtitve zmanjšale na najnižjo raven v 18 letih, z 62 zabeleženimi primeri v istem obdobju. Od začetka sistematičnega spremljanja leta 2006 je UNESCO dokumentiral 1641 umorov novinarjev, kar v povprečju pomeni eno smrt na štiri dni. Generalni sekretar ZN, Antonio Guterres, je poudaril, da zatiranje novinarstva naredi vsakogar žrtev in pozval k nadaljevanju prizadevanj za reševanje naraščajoče grožnje, ki jo predstavajo nove tehnologije, kot so droni.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek se izključno opira na uradne podatke organizacije UNESCO in izjave Združenih narodov, pri čemer predstavlja statistične trende in neposredne citate, brez dodajanja subjektivnih komentarjev ali političnih interpretacij.
Kako je poročala vsaka stran
Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.
progresivno
sredina
konservativno
★
Kako je poročala vsaka stran
Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.
