Piki kač na velikih višinah: na Mount Everestu se je pojavila nova nevarnost

Evropo je zajel toplotni val brez primere, ki je dvignil temperature na rekordne ravni in prinesel pomembnejše posledice, kot le razbijanje termometrov. Ekstremni vremenski vzorec, ki se je začel konec junija in se nadaljuje do začetka julija, je spremenil vsakdanje življenje na večjem delu celine. Ceste so se zmehčale pod neusmiljenim soncem, železniške proge so se izkrivile zaradi toplotnega stresa, bolnišnice so preobremenjene, šole so zaprte in mesta so spremenila svoje sence v javna sredstva. Ta toplotni val ni le še ena poletna anomalija - gre za majhno krizo z daljnosežnimi posledicami za zdravje, infrastrukturo in gospodarstvo.

V Nemčiji je mesto Koschen (Neißemünde-Coschen) v Brandenburgu zabeležilo 41,7 stopinj Celzija, kar je najvišja temperatura, ki je bila kdajkoli izmerjena v državi od začetka zapisov. Poljsko mesto Słubice je doseglo 40,5 stopinj Celzija, kar je preseglo stoletni nacionalni rekord. V Češki republiki je Doksany blizu Prage videl temperaturo, ki se je povzpela na približno 41,9 stopinj Celzija, medtem ko je Budakalász na Madžarskem zabeležil 40,7 stopinj Celzija.

Tudi Slovenija je doživela svoj delež ekstremne vročine. Po predhodnih podatkih slovenske agencije za okolje (ARSO) je več meteoroloških postaj preseglo svoje prejšnje rekordne junijske temperature. V Podnanu je temperatura dosegla 37,5 stopinj Celzija, medtem ko je Litija zabeležila 37,1 stopinj, Bežigrad v Ljubljani pa 36,9 stopinj. Na letališču Ljubljana se je temperatura dvignila na 34,7 stopinj, v Postojni pa je dosegla 34,3 stopinj. Vročina se v naslednjem tednu nadaljuje, zaradi intenzivne toplotne obremenitve pa so za velike dele države izdali opozorila na visoki ravni.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je bilo od 21. junija v Evropi zabeleženih več kot 1300 smrtnih primerov, povezanih z ekstremnimi temperaturami. Generalni direktor SZO Tedros Adhanom Ghebreyesus je toplotni stres označil za "tiho morilca" in opozoril, da evropski domovi, šole in delovna mesta niso bili zgrajeni tako, da bi zdržali takšne razmere. Po ocenah nemške meteorološke službe je bilo več kot 380 milijonov ljudi v Evropi izpostavljenih temperaturam nad 30 stopinj Celzija.

Francija je doživela nekaj najbolj dramatičnih statistik. Med 24. in 27. junijem so francoske zdravstvene oblasti zabeležile skoraj 1.000 dodatnih smrti v primerjavi z običajnimi pričakovanji v tem obdobju. Največji porast je bil med posamezniki, stari 65 let in več, in prišlo je tudi do povečanja smrti, ki se je zgodila doma. Vročinski val je prav tako privedel do tragičnih utopitv, pri čemer so poročali o več dogodkih v rekah, jezerih in ribnikih, kjer so ljudje iskali pomoč brez ustreznega nadzora.

Visoke temperature vplivajo na produktivnost in varnost na zunanjih delovnih mestih, zlasti v gradbeništvu, komunalnih storitvah, kmetijstvu, dostavi in logistiki. Mestna območja se soočajo z izzivi, saj so asfalt, betonske površine in železniška infrastruktura ogrožene. V Nemčiji so se pojavile težave v Leipzigovem tramvajskem sistemu, kjer so se asfalt in tesnilni material na tirnicah zaradi vročine začeli mehčati, kar je ogrožalo varno potovanje. Nekateri železniški operaterji so svetovali proti nepotrebnim potovanjem, medtem ko so se električna omrežja spopadala s povečanim povpraševanjem po hlajenju.

V kmetijstvu vročina prinaša višje stopnje izhlapevanja, hitrejše sušenje tal, stres za rastline in živali ter povečano tveganje za gozdne požare.

Dolgoročne posledice naraščajočih temperatur so očitne že pred trenutnim toplotnim valom. Podnebje v Sloveniji se je v primerjavi z sredino prejšnjega stoletja že segrevalo za približno dve stopinji Celzija, pri čemer so opazne spremembe v vseh letnih časih.

Medtem ko se vročinski val nadaljuje, je poudarek še vedno na blažitvi njegovih neposrednih učinkov in pripravah na prihodnje dogodke. Svetovna zdravstvena organizacija poudarja pomembnost pripravljenosti, preprečevanja in močnejših odzivov v zdravstvenih sistemih.