Najnovejša napoved za zimo prinaša slabe novice za ljubitelje snega
Najnovejša zimska napoved za sezono 2026/2027 kaže, da bi se lahko v večjem delu Evrope v primerjavi s prejšnjimi napovedmi pojavili manjši snežni padavi. Po analizi meteorološke spletne strani Severe Weather Europe se pričakuje, da bo zahodna, osrednja in južna Evropa opazila znatno zmanjšanje snežnih padavin, zlasti na Balkanu, v Skandinaviji in v delih srednje Evrope. Meteorolog Andrej Flis ugotavlja, da posodobljeni izračuni za oktober kažejo manj snega kot septembrske napovedi, pri čemer so bile najbolj opazne spremembe opažene v južni in srednji Evropi. Pričakuje se, da bo na te razmere vplival močan pojav El Niño, ki segreva površino tropskega Tihega oceana in vpliva na globalne vremenske vzorce. V Sloveniji naj bi snežilo 5 do 10 centimetrov manj kot običajno. Napovedi kažejo, da bodo južna Evropa in Balkan najbolj pomanjkljivi, medtem ko bodo območja v severni Evropi in nekaterih gorskih regijah morda doživela nekoliko več snežnih padavin kot v povprečju. Čeprav splošne napovedi kažejo na manj zasneženo zimo, lahko nekateri meseci, kot je februar, še vedno prinesejo nadpovprečne snežne padavine v določenih regijah.
Nove zimske napovedi kažejo na razočarajoče novice za ljubitelje snega v večjem delu Evrope. Nedavne napovedi za zimo 2026/2027 kažejo, da bi lahko v številnih delih Evrope snežilo pod povprečjem. Po analizi, ki jo je objavil portal Severe Weather Europe, bi lahko zahodna, osrednja in južna Evropa imela manj snega, kot je bilo prej predvideno. Največji primanjkljaj se pričakuje na Balkanu, v Skandinaviji in v delih srednje Evrope. Meteorolog Andrej Flis je opozoril, da najnovejši podatki potrjujejo, da je v večjem delu Evrope manj snežnih zim.
Posodobljeni izračuni za oktober kažejo, da je bilo v septembru manj snega, kot je bilo napovedano, pri čemer so bile najbolj opazne spremembe opažene v južni in srednji Evropi. Na vremenske vzorce bo vplival tudi močan pojav El Niño. Ta podnebni dogodek vključuje segrevanje površine tropskega Tihega oceana, kar vpliva na kroženje zraka in vremenske vzorce po vsem svetu. V Sloveniji se pričakuje do 10 centimetrov manj snega kot običajno. Neugodne napovedi za južno Evropo in Balkan Povprečno šest modelov letnih časov napoveduje manj snega od normalnih vrednosti v skoraj vsej zahodni, osrednji in južni Evropi.
Največji primanjkljaj snega se pričakuje vzdolž zahodne obale Skandinavije, severnega Združenega kraljestva in zahodnega Balkana. Več snega od povprečja je verjetno le na skrajnem severovzhodu Evrope in na manjših območjih severnih gorskih območij. Oktobrske izračune so še posebej neugodne za južno Evropo in Balkan. V septembru so modeli napovedali 4,7 centimetra manj snega kot povprečno za to regijo, medtem ko oktobrske napovedi kažejo pričakovani primanjkljaj 12,1 centimetra. Napoved se je poslabšala za 7,4 centimetra, kar je največja negativna sprememba med sedmimi analiziranimi evropskimi regijami.
V osrednji Evropi in Alpah so bile napovedi znižane za 7,3 centimetra v primerjavi s septembrskimi oceno, medtem ko je v vzhodni Evropi in baltskih državah zmanjšanje za 5,6 centimetra. Za Skandinavijo napovedujejo osem centimetrov manj snega kot povprečno, za jugovzhodno Evropo pa 4,9 centimetra manj. V Združenem kraljestvu in na Irskem se pričakuje 8,4 centimetra manj snega kot v povprečju, v zahodni in jugozahodni Evropi pa 8,2 centimetra manj. Slovenija leži na območju, kjer modeli napovedujejo manj zasneženo zimo. Kdaj lahko pričakujemo sneg? Čeprav napovedi kažejo na manj snežno zimo, to ne pomeni, da sploh ne bo snega.
Glede na analizo v zadnjem času v večjem delu zahodne, osrednje in južne Evrope v nobenem od zimskih mesecev ni bilo znaka nadpovprečnih snežnih padavin. Februarja je mesec, v katerem lahko sneži več kot povprečno. To velja za območje, ki se razteza od vzhodne osrednje Evrope proti severovzhodu in v nekaterih delih severne Evrope. Marca bi na severu kontinenta lahko prišlo do večjega sneženja kot običajno. Podatki kažejo, da bi lahko bile snežne dobe v Evropi bolj verjetno v drugi polovici zime, ko so temperature običajno najnižje. Po izračunih naj bi največ snežnih padavin prišlo februarja.
Večina napovedi kaže tudi, da bo na evropskih smučiščih manj snega kot v povprečju. V Alpah nekateri modeli napovedujejo do 30 centimetrov več snega od povprečja, drugi pa 30 do 60 centimetrov manj. Zaradi velikih razlik je povprečna napoved za vzhodne Alpe blizu normalne ravni, medtem ko se pričakuje, da bo za zahodne Alpe prišlo do nekoliko manj snega. Slovenija ni posebej obravnavana v analizi, vendar leži na območju, kjer modeli napovedujejo manj snežno zimo. Medtem pa se v tropskem Tihem oceanu temperatura vode dviguje do izjemnih mer, pravijo meteorologi.
Strokovnjaki opozarjajo, da bi to lahko privedlo do enega najmočnejših dogodkov El Niño v zadnjih desetletjih, z opaznimi učinki, ki bodo trajali do leta 2027. Medtem ko se v Avstriji približuje prvi sneg v gorah, se znani meteorologi osredotočajo na drugo stran sveta. Na tisoče kilometrov stran, ob pacifiški obali Južne Amerike, se opazno segrevanje dogaja. Na nekaterih morskih območjih so merjene temperature že več kot štiri stopinje nad dolgoročnim povprečjem. V posebej pomembni referenčni regiji odstopanje še vedno presega dve stopinji.
Ti masivni vodni masivi imajo ogromno toplotno energijo, ki lahko moti cirkulacijo ozračja po vsem svetu. El Niño se nanaša na redno ponavljajoče se segrevanje tropskega Pacifika, ki povzroča obsežne spremembe tlaka, vetra in območij padavin. Meteorolog Dominik Jung analizira ta pojav v nedavnem vremenskem kolumnu za "Frankfurter Rundschau" in ugotavlja, da je to, kar se dogaja ob obali Južne Amerike, skoraj strašljivo. Ameriška meteorološka agencija vidi veliko verjetnost za zgodovinski rekord. Izračuni in modeli kažejo, da bi se lahko ta pojav do konca leta znatno okrepil.
Jung navaja uradne izračune ameriške meteorološke agencije, ki kažejo, da je več kot 80-odstotna verjetnost, da bo prihajajoči dogodek močnejši od vseh zabeleženih pojavov od leta 1950. Če bi se ta scenarij uresničil, bi bila celo zgodovinsko pomembna izjema El Niño leta 1997/98 zasenčena. Meteorologi pa poudarjajo, da ti podatki predstavljajo znanstvene napovedi in da je treba v prihodnjih mesecih natančno spremljati dejansko intenzivnost. Napovedani vplivi na različne regije sveta: Avstralija in jugovzhodna Azija: Tu dolgotrajna suša in hude suše ogrožajo kmetijstvo.
Delovi Južne Amerike: Ob zahodni obali se pričakuje, da bo deževalo na oblake in da bo prišlo do uničujočih padavin. Globalni razvoj temperature: zamudo globalnega segrevanja lahko privede do novih rekordov leta 2027. Kaj pomeni segrevanje Pacifika za zimo v Avstriji Mnogi ljudje v Avstriji se sprašujejo, kakšne posledice bi lahko imelo to globalno opozorilo za lokalne vremenske razmere in še posebej za bele božiče. Strokovnjaki pa omejujejo pretirana pričakovanja. Neposredni učinki El Niña na Srednjo Evropo so v primerjavi z globalno sliko relativno majhni in so meteorološko zapleteni.
Pojdite k primarnim virom (6)
Uradni viri, na katerih temelji poročanje. Preberite jih neposredno in se izognite uokvirjanju.
Najnovejša zimska napoved za sezono 2026/2027 kaže, da bi se lahko v večjem delu Evrope v primerjavi s prejšnjimi napovedmi pojavili manjši snežni padavi. Po analizi meteorološke spletne strani Severe Weather Europe se pričakuje, da bo zahodna, osrednja in južna Evropa opazila znatno zmanjšanje snežnih padavin, zlasti na Balkanu, v Skandinaviji in v delih srednje Evrope. Meteorolog Andrej Flis ugotavlja, da posodobljeni izračuni za oktober kažejo manj snega kot septembrske napovedi, pri čemer so bile najbolj opazne spremembe opažene v južni in srednji Evropi. Pričakuje se, da bo na te razmere vplival močan pojav El Niño, ki segreva površino tropskega Tihega oceana in vpliva na globalne vremenske vzorce. V Sloveniji naj bi snežilo 5 do 10 centimetrov manj kot običajno. Napovedi kažejo, da bodo južna Evropa in Balkan najbolj pomanjkljivi, medtem ko bodo območja v severni Evropi in nekaterih gorskih regijah morda doživela nekoliko več snežnih padavin kot v povprečju. Čeprav splošne napovedi kažejo na manj zasneženo zimo, lahko nekateri meseci, kot je februar, še vedno prinesejo nadpovprečne snežne padavine v določenih regijah.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so navedeni dejanski podatki o vremenskih napovedih in ne predstavljajo nobenih političnih mnenj, pristranskosti ali ideoloških okvirjev. Osredotoča se izključno na znanstvene podatke in podnebne pojave, kot je El Niño, ne da bi zavzel stališče ali poudaril katero koli posebno politično perspektivo.
Zakaj dejstva (95): The article provides specific details about snowfall predictions for winter 2026/2027, citing the Severe Weather Europe portal and meteorologist Andrej Flis. It mentions El Niño as a contributing factor and gives precise numbers for expected snowfall reductions in various regions including Slovenia.
Zakaj objektivnost (85): The article presents the information in a largely neutral manner, using descriptive language rather than overtly emotional or biased phrasing. However, phrases like 'slabe novice' ('bad news') and 'neugodne napovedi' ('unfavorable forecasts') introduce some mild subjectivity, though they remain with
V članku se govori o krepitvi El Niña, za katerega znanstveniki opozarjajo, da bi lahko postal najmočnejši v zadnjih tisoč letih, če se bodo nedavne napovedi izkazale za resnične. Satelitske slike kažejo širjenje nenavadno tople vode v Tihem oceanu, zlasti vzdolž obale Čila in proti jugovzhodnemu Tihem oceanu. Temperature na nekaterih območjih so presegle dolgoročno povprečje za več kot tri stopinje Celzija. Svetovna meteorološka organizacija ocenjuje, da bo El Niño verjetno trajal vsaj do februarja naslednjega leta, kar bo povečalo tveganje za ekstremno vročino, uničujoče poplave in dolgotrajne suše po vsem svetu. V Evropi posledice vključujejo vlažnejše in viharnejše jeseni v Združenem kraljestvu, kar bi lahko vplivalo na proizvodnjo vetrne energije in povečalo povpraševanje po ogrevanju z zemeljskim plinom. Članek kot vir navaja Daily Mail.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek se osredotoča na okoljske pojave in njihove globalne vplive ter predstavlja znanstvene podatke in napovedi brez očitnega ideološkega okvirja ali pristranskega jezika. Ne razpravlja neposredno o politiki, politikah ali političnih osebnostih.
Zakaj dejstva (92): The article accurately describes the expansion of the El Niño event, including the second 'arm' of warm water, the temperature increases, and the projected peak in December. It cites the World Meteorological Organization and quotes scientists like Zeke Hausfather, aligning directly with the primary
Zakaj objektivnost (90): The article presents information in a balanced manner, avoiding emotional language or clear bias. It includes both scientific statements and potential impacts without favoring any particular perspective, maintaining a neutral and informative tone throughout.
Der StandardNeodvisenSredinaDejstva 85Objektivnost 90
Močan dogodek El Niño se trenutno razvija v tropskem Tihem oceanu in do sredine oktobra 2026 doseže rekordne anomalije temperature morske površine plus 3,3 stopinje Celzija v regiji Niño-3,4. NASA-in satelit PACE je opazil merljiv premik v globlje modre barve na ekvatorialnem Tihem oceanu, kar kaže na znatno zmanjšanje populacij fitoplanktona zaradi toplejših voda. Ta ekološka sprememba ogroža morske prehranjevalne mreže, kar dokazujejo omejeni ribolov sardonov ob Peruju in lačni pelikanovi, ki iščejo hrano v urbanih območjih. Ta pojav je povzročil hude regionalne posledice, vključno z dolgotrajnimi gozdnimi požari v Indoneziji in Maleziji ter štirikratnim povečanjem število požarnih žarišč v brazilski zvezni državi Amazon v primerjavi z lanskim letom. Medtem ko Svetovna meteorološka organizacija napoveduje najvišjo intenzivnost v decembru, NOAA ocenjuje 83-odstotno verjetnost, da bo ta dogodek presegel vse rekorde od leta 1950 na podlagi relativnih indeksov.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek se osredotoča na znanstvena opazovanja, meteorološke podatke in okoljske posledice naravnega podnebnega pojava. Večinoma se zanaša na objektivne meritve satelitskih in mednarodnih agencij, ne pa na politično mnenje ali stranski okvir. Minimalna politična nesoglasja.
Zakaj dejstva (85): The article accurately reflects the primary source regarding the current status of El Niño, noting that it is strengthening and approaching record levels. It correctly identifies the Niño-3.4 region as the standard metric and aligns with the source's description of a 'strong-to-very strong' event. H
Zakaj objektivnost (90): The tone is largely objective and informative, focusing on scientific measurements and observable consequences. While phrases like 'Blaues Wunder' (Blue Miracle/Wonder) add a slight literary flair, they do not introduce significant bias or emotional manipulation. The piece presents the data and its
Najmočnejši doslej zabeleženi El Niño se trenutno širi v Tihem oceanu, z drugo roko tople vode, ki se oblikuje južno od glavnega telesa. Ta razvoj bi lahko pomembno vplival na globalne vremenske vzorce, vključno z morebitnimi učinki na prihajajočo zimo v Švici. Srednji pacifiški regiji je konec oktobra presegel 30 stopinj Celzija, vrhunec tega El Niña pa se pričakuje decembra. Medtem ko zgodovinski podatki kažejo na blažje in vlažnejše razmere v Zahodni Evropi v zgodnji zimi, obstaja tudi možnost izbruhov hladnega zraka. Znanstveniki stanje pozorno spremljajo in ugotavljajo, da se lahko učinki El Niña znatno razlikujejo.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek obravnava okoljske pojave in njihov potencialni vpliv na vremenske vzorce, vendar ne zavzema političnega stališča ali ne oblikuje vprašanja na politično napolnjen način. Brez predsodkov predstavlja znanstvena opazovanja in zgodovinske podatke.
Zakaj dejstva (78): The article accurately reports the development of a second 'arm' of warm water in the Pacific, citing Senamhi data and referencing the strengthening El Niño. It mentions the peak expected in December and the potential impact on Europe, aligning closely with the primary source. However, it omits spec
Zakaj objektivnost (85): The article maintains a relatively neutral tone, presenting facts about the El Niño phenomenon and its effects. It avoids overtly biased language but frames the situation with some cautionary emphasis on uncertainty regarding the Swiss winter, which slightly reduces neutrality.
Trenutni porast temperature vode v tropskem Tihem oceanu je med meteorologi vzbudil zaskrbljenost zaradi možnih pomembnih globalnih vremenskih vplivov, vključno z enim od najmočnejših dogodkov El Niño v zadnjih desetletjih. Ta pojav bi se lahko razširil do leta 2027 in bi lahko presegel intenzivnost zgodovinskega dogodka El Niño leta 1997/98. Ameriška meteorološka služba ocenjuje več kot 80% možnosti za to. Medtem ko so regije, kot sta Avstralija in jugovzhodna Azija, izpostavljene nevarnosti suše, bi lahko dele Južne Amerike doživele močan dež. V Avstriji strokovnjaki opozarjajo, da kljub začetnim sneženjem na gorskih območjih ne smemo pretirano pričakovati belega božičnega stanja.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene znanstvene ugotovitve in mnenja strokovnjakov, ne da bi očitno zagovarjali katero koli posebno stališče. Razpravlja o morebitnih globalnih vplivih na podnebje, vendar se ne zavzame stališča o odzivih politike ali političnih posledicah.
Zakaj dejstva (70): The oe24 article mentions the unusual warming in the Pacific but lacks specific details about the 'extra arm' of the El Niño event. It refers to potential impacts on Europe, including snowfall in Austria, but does not provide concrete evidence or direct quotes from the primary source. While it ackno
Zakaj objektivnost (75): The article presents information in a somewhat alarmist tone, especially when describing the 'unheimlich' nature of the event. It uses emotionally charged language like 'besorgte Blick' and 'gewaltigen Wassermassen', which may suggest a biased perspective rather than strictly factual reporting. The
La CroixStrankarsko povezanSredinaDejstva 30Objektivnost 60
V članku so obravnavani vse močnejši učinki trenutnega El Niña, za katerega se pričakuje, da bo najmočnejši v zgodovini. Poudarja ekstremne vremenske vplive, kot so poplave v slapovih Iguazu in izsušene reke v Francoski Gvajani. Znanstveniki pričakujejo vrhunec v decembru, zaradi česar se morajo države pripraviti na izzive, ki jih prinaša ta podnebni dogodek, ki ga poslabša globalno segrevanje.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek ponuja dejanski pregled pojava El Niño in njenih vplivov na okolje, ne da bi zavzel jasno stališče ali uporabil pristranski jezik. Osredotoča se na znanstvena opazovanja in pričakovane rezultate, ne pa na politične posledice ali ideološko oblikovanje.
Zakaj dejstva (30): The article fails to address the core event of the expanding El Niño phenomenon and its second 'arm' in the Pacific. Instead, it focuses on unrelated flooding at Iguazu Falls, providing no direct connection to the El Niño event. This makes it largely irrelevant to the topic covered in the other arti
Zakaj objektivnost (60): While the article discusses natural disasters caused by heavy rains, it lacks any objective analysis of the El Niño phenomenon itself. Its focus is narrow and does not attempt to provide a balanced view of the broader climatic event being discussed elsewhere.
Die ZeitNeodvisenProgresivnoDejstva: uradni vir/dokument ni zaznanObjektivnost 75
Članek razpravlja o tem, kako naraščajoče cene energije v kombinaciji s podnebnim pojavom El Niño poslabšajo pomanjkanje hrane po vsem svetu. Organizacija "Brot für die Welt" opozarja na možnost večje krize lakote in kritizira politične neuspehe pri reševanju teh izzivov. Članek poudarja naraščajočo zaskrbljenost zaradi negotovosti s hrano med temi dejavniki.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se to vprašanje obravnava s kritiko političnega neuspeha, kar kaže na pomanjkanje ustreznih ukrepov vlad ali oblikovalcev politik. To pomeni kritiko sedanjih političnih struktur in njihovega ravnanja z globalnimi krizami, ki se ujemajo z levičarsko perspektivo, ki poudarja sistemsko in socialno usmerjenost.
Zakaj dejstva: uradni vir/dokument ni zaznan
Zakaj objektivnost (75): The article uses somewhat alarmist language such as 'Hilfsorganisation warnt vor größerer Hungerkrise' and attributes blame to political failure, which may introduce some bias. While it does cite an organization, the overall tone leans toward concern rather than neutrality.
Kako je poročala vsaka stran
Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.
progresivno
sredina
konservativno
★
Kako je poročala vsaka stran
Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.