Nadškof Zore je na Vrzdencu blagoslovil obnovljeni zvonik

V nedeljo, 16. avgusta 2026, je ljubljanski škof Stanislav Zore blagoslovil obnovljeni zvonik kapelice svetega Canciana v Vrzdenecu blizu Horjula.

Restavracijska ekipa je popravila in razširila žarnico na zvoniku, zamenjala nosilec križa in križ, pozlačila štiri majhne in eno veliko zvonico, prebarvala celotno cerkveno fasado in vsa okna ter delno obnovila šivanje na cerkvenih stenah. Restavracijska dela so bila zaključena do konca julija.

Do sredine maja so zidarji začeli delati na kamniti strukturi, popravili razpoke in okrepili šibka področja. Freskovski umetniki so se osredotočili na obnovo naslikanih šivov, ki so se sčasoma poslabšali zaradi izpostavljenosti vremenu. Restavratorska ekipa je delala tudi na strukturni celovitosti zvonika, zamenjala poškodovane dele, kot sta križ in križ.

Dodatna dela so vključevala delno popravilo šivov na cerkvenih stenah, da bi zagotovili stabilnost in preprečili nadaljnje poškodbe.

Cankarjev opis svoje matere, ki kaže proti vasi z višine, je odmeval z Zorejem, ki ga je povezal s temi materinske ljubezni in duhovnega vodstva. Poudaril je, kako ime Vrzdenec spominja na toplino materevega glasu, lepoto narave in globoko povezavo med zemljo in nebesi. Zore je poudaril simbolični pomen zvonilnika in opozoril, da je njegova identiteta v notranjosti povezana z samimi zvonovi. Brez zvonov je predlagal, da bi bila struktura zgolj stolp, ki bi potencialno služil drugim namenom, kot so obramba ali opazovanje.

Ko pa se zvonovi obešajo, se stolp spremeni v simbol vere, skupnosti in kontinuitete. "Zvok zvonov", je pojasnil, ima moč, da v posameznikih prebudi občutek globine, ki jih povezuje z večnostjo in sedanjim trenutkom hkrati. Škof je poudaril tudi vlogo cerkve svetega Canciana v Vrzdenecu kot osrednjega elementa lokalne skupnosti.

Njegova bogata zgodovina in skrbno ohranjena zapuščina zavezujejo skupnost k skupni odgovornosti skrbništva in spoštovanja do preteklosti.

Končana dela odražajo ravnovesje med spoštovanjem tradicije in prilagajanjem sodobnim potrebam, ohranjanjem arhitekturne in umetniške celovitosti mesta, hkrati pa ga naredijo funkcionalnega in dostopnega za prihodnjo uporabo.