Na praporjih ob dnevu državnosti bo vendarle lahko tudi zvezda: “nerodnost z naše strani”

24. junija 2026 je Slovenija obeležila 35. obletnico neodvisnosti z zgodovinsko srečanje, ki je prvič združilo vse tri najvišje državne uradnike med slovesnim zasedanjem Državnega sveta. Dogodek je potekal kot del uradnih praznovanj ob dnevu, ko je slovenska skupščina leta 1991 sprejela tri ključne dokumente, ki so postavili pravne, politične in vrednotne temelje suverenosti države.

Njihova skupna prisotnost je poudarila redek trenutek enotnosti med vrhunskim vodstvom Slovenije, kar je znak zavezanosti nacionalni koheziji in skupni odgovornosti za prihodnost.

Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta, je v govoru razmišljal o poti države od pridobitve neodvisnosti. Poudaril je pomen jasne vizije in pripravljenosti prevzeti odgovornost za prihodnost države, poudaril pa je, kako so odločitve, sprejete 25. junija 1991, Slovenijo postavile na pot do samoodločbe. Opisal je sprejetje ustavne listine, zakon o izvajanju in deklaracijo o neodvisnosti kot ključne trenutke, ki so opredelili slovensko identiteto.

Lotrič je priznal tudi dosežke, ki jih je Slovenija dosegla v zadnjih 35 letih, pri čemer je opozoril na visoko raven varnosti, socialne povezljivosti in kakovosti življenja.

Dogodek ni bil pomemben le zaradi udeležbe treh najvišjih uradnikov, temveč tudi zaradi širših posledic, ki jih je imel za politično pokrajino Slovenije. Poudaril je potrebo po povečanem dialogu, zmanjšanju izključenosti, večji odgovornosti in manj populizmu.

Poleg zgodovinskega in političnega pomena dogodka je bila še ena sloj kompleksnosti, ki je vključevala simbole, uporabljene pri praznovanju. Protokol Republike Slovenije je sprva izdal vabila, ki so od udeležencev zahtevala, da na vrhu svojih zastav prikažejo grb Republike Slovenije.

Sprememba je bila obravnavana kot korak k vključevanju, čeprav so kritikovi izrazili obžalovanje, da so se takšni spori pojavili na prvem mestu.

Razprava o simbolih se je dotaknila občutljivih zgodovinskih vprašanj v zvezi z razmerjem med zapuščino narodnoosvobodilnega boja in neodvisnostjo Slovenije. Opozicijske stranke so trdile, da je omejevanje simbolov ustvarilo nepotrebne delitve pred nacionalnim praznikom, poudarjajoč, da neodvisnosti Slovenije ni mogoče ločiti od zgodovinskih procesov, ki so oblikovali njeno nacionalno identiteto, vključno s partizanskim uporom med drugo svetovno vojno. Trdili so, da bi morale državne praznovanja združiti državljane, ne pa ponovno odpreti ideološke spore.

Kritiki petkotne zvezde so opozarjali, da je jugoslovanska ljudska vojska (JNA) pod tem znakom napadla neodvisno Slovenijo, zaradi česar je bila njena prisotnost na praznovanju v čast neodvisnosti ironična. Medtem je opozicijska stranka Svoboda predlagala uvedbo novega državnega praznika, 7. avgusta, ki je bil posvečen gori Triglav, s ciljem poudariti enotnost, skupne korenine in zgodovinske povezave med Slovenci. Predlog je pridobil privlačnost zaradi simboličnega pomena Triglava v celotni slovenski zgodovini, od obdobja nacionalnega prebujenja do njegove vloge v Osvobodilni fronti med drugo svetovno vojno in njegovega ugleda med neodvisnostjo države.

Razprava okrog simbolov in zgodovinskega spomina je razkrila globlje napetosti v slovenski družbi, zlasti med tistimi, ki vidijo komunistično dobo kot sestavni del nacionalne identitete, in tistimi, ki jo vidijo kot ločeno od sedanje države.