Na bolniški vsak dan 53.000 Slovencev, ZZZS opozarja na rast dolgotrajnih odsotnosti

Po podatkih Slovenskega zdravstvenega zavarovalnega sklada (ZZZS) je vsak dan približno 53.000 Slovencev odsotnih zaradi bolniškega dopusta. To pomeni, da je približno sedem od vsakih 100 delavcev vsak dan brez dela zaradi bolezni. ZZZS je poudaril zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila dolgoročnih bolniških dopustov, kljub zmanjšanju izgubljenih delovnih dni v letošnjem letu po strožjih pravilih in okrepljenem nadzoru. 1. julija bodo uvedene elektronske smernice o ravnanju med bolniškim dopustom, katerih cilj je povečati odgovornost zavarovanih oseb in racionalizirati obvestila.

Po letnih podatkih iz lanskega leta je bilo v Sloveniji vsak dan na bolniškem dopustu približno 53.000 ljudi, pri čemer so ženske v povprečju 25 dni na leto in moški 16 dni. 2 milijarde evrov. ZZZS je opozoril, da bo, če bo več denarja usmerjeno v nadomestilo plač, manj ostalo za medicinske pripomočke, zdravila in zdravstvene storitve. Novi ukrepi so že privedli do prihrankov. ZZZS je letos uvedel intervencijsko zakonodajo s strožjimi pravili in spremljanjem, rezultati pa so vidni v prvih petih mesecih leta.

V primerjavi z enakim obdobjem lani se je 31. maja število izgubljenih delovnih dni, ki so bili breme za delodajalce, zmanjšalo za 23 odstotkov (od 3.304.314 na 2.533.546 dni, zmanjšanje za 770.768 dni), medtem ko se je število dni, ki so bili breme za ZZZS (obvezno zdravstveno zavarovanje), zmanjšalo za 16 odstotkov (od 4.281.059 na 3.584.400 dni, zmanjšanje za 696.659 dni).

Ana Vodičar, vodja področja odločanja za pravice in zdravniško pomoč v ZZZS, je v intervjuju z Delo pojasnila, da je zmanjšanje težko pripisati enemu ukrepu, saj neaktivni nadzorniki spremljajo le po 30 dneh odsotnosti, prva kršitev pa je običajno le opozorilo, razen če se zavarovana oseba ne ukvarja z dobičkonosno dejavnostjo.Po podatkih ZZZS iz maja so bolezni mišično-skeletnega sistema in motnje vezivnega tkiva glavni vzroki bolniških dopustov, kar pomeni, da je letos izgubljenih 274.737 dni v primerjavi s 325.071 dni lani.

Po tem sledijo poškodbe in zastrupitve (210.267 dni letos proti 236.756 lani) ter duševne in vedenjske motnje (103.681 dni letos proti 118.960 lani).

Poškodbe izven dela so letos zabeležile 146.368 dni v primerjavi s 163.811 v lanskem letu, nato sledijo oskrba bližnjih družinskih članov (62.827 dni letos v primerjavi s 65.351 v lanskem letu) in poškodbe na delovnem mestu (47.048 dni letos v primerjavi s 55.432 v lanskem letu). Medtem ko se skupno število izgubljenih dni zmanjšuje, se delež dolgoročnih bolniških dopustov že več let povečuje.

Vodičar je poudarila, da je ZZZS posebej zaskrbljena zaradi naraščajočega števila primerov dolgotrajne bolniške dopuste, ki jih je opisala kot razvojno vprašanje.