Po podatkih, ki jih je objavil Eurostat, je močno zvišanje stanovanjskih stroškov milijonom evropskih državljanov prineslo finančno obremenitev. 7 odstotkov gospodinjstev po vsej Evropski uniji je več kot 40 odstotkov svojega razpoložljivega dohodka porabilo za stanovanjske stroške. Ti stroški vključujejo plačila najemnine ali hipoteke, račune za energijo, komunalne storitve, redno vzdrževanje in druge stroške, povezane z življenjskimi ureditvami.
Medtem pa so stroški nakupa celo skromne nepremičnine v vrednosti enega milijona evrov za mnoge še vedno nedosegljivi. Po analizi Euronews Business bi ta znesek zahteval pomemben del dohodka gospodinjstva, zaradi česar bi bil lastništvo stanovanja oddaljena sanja za povprečnega delavca. V Bolgariji bi na primer za financiranje takega nakupa potrebovali skoraj osemkrat povprečno mesečno plačo. Grčija sledi z sedeminpolkratno povprečno plačo, medtem ko Madžarska zahteva šestinšestdesetkratno povprečno plačo. Slovaška je nekoliko boljša, saj zahteva približno šestinštridesetdesetkratno povprečno plačo.
Nasprotno, Luksemburg ponuja najbolj ugodne pogoje, kjer bi lahko enotna povprečna plača pokrila mesečno plačilo za dom v višini enega milijona evrov. Nemčija, Francija, Španija in Italija spadajo v razpon med dvema in štirikratoma povprečne plače, kar poudarja veliko gospodarsko vrzel pri dostopnosti stanovanj. V Sloveniji je situacija nekoliko bolj obvladljiva, čeprav je še vedno izzivna. Nakup nepremičnine v višini enega milijona evrov bi zahteval približno tri desetine povprečne mesečne plače. To pomeni, da za tipičnega delavca posedovanje takšnega doma ostaja dolgoročno prizadevanje.
Za primerjavo: v Hrvaški je zahtevani multiplikator pet in dve desetini povprečne plače, kar kaže, da imajo Slovenci majhno prednost v smislu dostopnosti, čeprav še vedno daleč od tega, da bi lahko dosegli ta cilj. Celo za gospodinjstva z dvojnim dohodkom finančna ovira ostaja velika. Medtem ko je Luksemburg edina država v EU, kjer si lahko par, ki zasluži dve povprečni plači, udobno privošči dom v višini enega milijona evrov, večina drugih narodov ne doseže tega merila. V mnogih državah se celo dvakratna povprečna plača izkaže za nezadostno za zavarovanje hipoteke za tako nepremičnino.
Ta trend poudarja vztrajno neravnovesje med naraščajočimi stanovanjskimi cenami in stagnirajočimi ali počasi rastočimi plačami, kar predstavlja veliko oviro za potencialne lastnike stanovanj. Posledice teh trendov presegajo posamezna gospodinjstva. Ker mestna središča postajajo vse dražja, se postavlja vprašanje, ali si bodo prihodnje generacije lahko kdaj privoščile stanovanje v večjih mestih. V nekaterih delih Pariza, Londona, Münchna ali Amsterdama bi milijon evrov lahko preprosto pokril standardno stanovanje na zaželjeni lokaciji. Ta premik izziva tradicionalne pojme bogastva in življenjskega sloga, kar Evropejce prisili, da ponovno premislijo o svojih pričakovanjih glede lastništva stanovanj.
Razlika med stroški stanovanj in rastjo dohodka še naprej predstavlja eno najbolj nujnih vprašanj v evropski stanovanjski politiki.
★
Ohranimo novice poštene.
ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 4 €/mesec.
Postani podpornik
Slovenia
