Velika sprememba: Država odpravi dolgove in vrne že plačane zneske upravičencem vključujočega dodatka

Velika sprememba v hrvaškem socialnem sistemu se je zgodila 19. junija 2026, ko je Ministrstvo rada, mirovinskog sistema, družine in socialne politike objavilo uredbo, ki spreminja stališče glede vključujočih dodatkov. Cilj te uredbe je pravičnejša porazdelitev sredstev in zmanjšanje dvojbe v sistemu nastalog dugovanja.

Uputa je usmerjena v spremembo pristopa do spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na višino vključujočega dodatka. Kadar uporabnik določi višino dodatka v upravljanju ali že izplačuje od postojećeg priznanih pravic, je obvezan vrniti novo prejeto sredstvo. To je urejeno z Zakonom o socialni oskrbi in Zakonom o vključujočem dodatku, vendar Uputa želi zagotoviti pravičnejšo rešitev in se izogniti situaciji, v kateri najranjivije skupine družbe naknadno vrnejo sredstva državi. Novi iznos vključujočega dodatka začne izplačevati uporabniku s prvim danom meseca, dokler ne dobi nove odločitve, dokler v prejšnjem mesecu ne izplača prejšnjega pripadajočega prava.

To omogoča stabilnost v načrtovanju za uporabnike, hkrati pa zmanjšuje število sporov in sudskih stroškov.

Na podlagi te reforme se je minister Alen Ružić prav tako posvetoval s Koalicijo zdravniških in zdravstvenih delavcev *Nismo same*, ki je zagotovila podporo. Predstavništvo Komisije Vlade Republike Hrvaške za invalide je ministrstvo obvestilo o vseh pravnih ukrepih, ki jih je Ružić sprejel, vključno z razlago opredelitve samca, plačila novic, ki so namenjene otrokom in osebam z invalidnostjo na računu staršev/skrbnikov, in reševanja posameznih primerov.

Prav tako je bila uvedena ocena Zakona o vključujočem dodatku kot podloga za širšo javno razpravo in spodbujanje kakovosti zakonskih sprememb.

Vendar pa nekateri primeri, kot je pacientka Ines Tomić, kažejo tudi omejitve tega novega pristopa. Tomić, onkološka pacientka, je morala vrniti več kot 1680 evrov, vključno z dodatkom, ki ga je država plačevala več mesecev. Sedem mesecev je plačevala denar, ki je bil uredno ostvarila pravo, nato pa je dobila odločitev, da ga vrne. Odločitev ni bila sprejeta, Zavod za socialni svet pa ni bil obveščen o njeni odločitvi.

Ružić ni želel komentirati njenega primera in je pojasnil, da ne more govoriti o posameznih primerih, kar je povzročilo veliko frustracijo pri bolniku.

Ta primer kaže, da čeprav je nova uprava poskušala zagotoviti pravičnejšo rešitev, obstaja potreba po nadaljnjem pregledu in preglednosti v postopku. Reakcije, kot je Tomićina, kažejo, da je potrebna boljša komunikacija in hitrejši odziv na spremembe v statusu uporabnika. Poleg tega je pomembno, da napredujemo v smeri širšega razumevanja in podpore za take reforme, da bi se izognili situacijam, v katerih najbolj ranljive skupine družbe doživljajo dodatne težave.