17. avgusta 2026 je v Veliki Polani potekala slovesnost ob obletnici združitve Prekmurja s Slovenijo. Dogodek, pod naslovom "Prekmurski svetek", je združil številne goste, med njimi visoko rangirane uradnike, kot so predsednik narodne skupščine Zoran Stevanović, predsednik narodnega sveta Marko Lotrič, minister za kulturo Ignacija Fridl Jarc, minister za obrambo Valentin Hajdinjak, predstavniki Pomurja, državnega sveta, cerkve, lokalne politike, poslovanja in drugih sektorjev lokalnega življenja.
Župan Velike Polane Damijan Jaklin je dogodek odprl z razmišljanjem o zgodnjih dneh prekmurskega jezika in posameznikih, ki so ga oblikovali. Poudaril je, da svoboda in enotnost niso bili darovi usode, temveč odločitve, ki so jih sprejeli ljudje, ko so se 17. avgusta 1919 zbrali v Beltinciju. Jaklin je opozoril, da Prekmurje ni ostalo slovensko zaradi visoke politike v Parizu, temveč zaradi odločnosti navadnih ljudi, ki so zavrnili opustitev svojega jezika, tudi ko je bilo to nevarno. Poudaril je pisatelje, kot sta Miško Kranjec iz Velike Polane in vojaški pilot Štefan Hozjan iz Brezovice.
Jaklin je izjavil, da je Prekmurje enakovreden del Slovenije, ne ločeno območje, ampak njeno vzhodno srce. Poudaril je, da bi se od preostalega dela Slovenije morala pričakovati enakost, ne pa sočutje ali usmiljenje. Prisotnike je spomnil, da prekmurijci v preteklosti niso izgubili svojega jezika in ga ne bodo izgubili v prihodnosti.
Priznal je težave, s katerimi se soočajo kmetje, in jim zagotovil, da se s temi izzivi ne bodo spopadli sami. Vrtovec je poudaril potencial Prekmurje, pri čemer je opozoril na bogate vire, ustvarjalne ljudi, kmetijstvo, turizem, kulturo, reko Mura, Gorico, gore Lendava, toplotno in geotermalno bogastvo in potrebo po razvoju tega potenciala. Poudaril je, da Prekmurje ne bi smelo postati regija, iz katere mladi bežijo zaradi pomanjkanja priložnosti. Namesto tega je pozval, naj bo kraj, kjer se mladi vrnejo, najdejo zaposlitev in gradijo družine.
Vrtovec je zaključila s povezovanjem zgodovinskih dogodkov iz leta 1919 s sedanjostjo, pri čemer je poudarila pomen nadaljevanja dediščine enotnosti in moči. Predsednica Nataša Pirc Musar je v svojem nagovoru opisala dan kot spomin na zgodovinski spomin in praznovanje pripadnosti.
Pirc Musar je poudarila, da je Prekmurje ohranilo svojo identiteto s ohranitvijo svojih korenin. Poudarila je, da odpornost prekmurskega jezika, poezije in pisne besede v težkih časih uči, da povezava ne pomeni enotnosti in da je skupnost najmočnejša, ko se razlike sprejemajo kot oblika bogastva. Opozorila je na pozabljanje Slovencev, ki so ostali zunaj meja novoustanovljene države leta 1919, in poudarila njihov nadaljnji pomen za slovenski narod. Končala je z navedbo, da zgodovina uči, da ni pridobljenih pravic, ni skupnosti in ni povezave, ki je samoumevna, in da je za njihovo ohranitev potreben nenehen trud.
Obred je označil dogodke po prvi svetovni vojni, ko je Prekmurje po odločitvah, sprejetih na pariški mirovni konferenci, postalo del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. jugoslovanske sile so 12. avgusta 1919 zasedle območje, pet dni kasneje pa je bila regija predana civilni upravi, s čimer so se prekmurijci po stoletjih pod madžarsko vladavino ponovno združili z matično deželo.
★
Ohranimo novice poštene.
ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 4 €/mesec.
Postani podpornik
Slovenia
