Velika sprememba v državnih podjetjih, novi predpisi: "Varala babica hudiča"

Zadnji dogodki v zvezi s prestrukturiranjem državnih podjetij na Hrvaškem so sprožili veliko razpravo med političnimi osebami in analitiki. V središču te polemike je trditev Ivane Marković, članice Socialdemokratske stranke (SDP), ki je kritizirala pristop vlade k kadrovskim spremembam v teh subjektih.

Marković je navedla več državnih podjetij, ki jih bodo te spremembe prizadele, med njimi ACI, Hrvatske šume, Odašiljači i veze, APN, Agencija za ugljikovodike, HŽ infrastruktura, Hrvatska lutrija in Croatia Airlines. Poudarila je, da je vzorec imenovanja ostal dosleden - vsakič vlada predlaga novo vodstvo za šest mesecev, ki nato postane trajno, vse pa je odvisno samo od diskrecije predsednika vlade.

Marković je poudaril, da je premier na začetku zavrnil kakršnokoli povezavo med aretacijo Mikulića zaradi domnevne korupcije v zvezi z odstranjevanjem odpadkov in širšimi prizadevanji za prestrukturiranje.

Kljub temu je Marković trdila, da so bile reforme zgolj taktika javnih odnosov, pri čemer je opozorila, da je vlada obljubila, da bo uvedla merila za izbiro najboljših kandidatov, s poudarkom na neodvisnosti, dobrem ugledu in strokovnem znanju. Kljub tem obljubam je trdila, da je izborni proces še naprej favoriziral posameznike z dvomljivim ugledom, kot sta David Sopta, ki je bil prej vpleten v škandal Jadrolinija, in Nediljka Dujić, katerih pretekla dejanja so vodila do obtožb proti Hrvatski šumi kot pristanišču za kriminalno dejavnost.

Nadalje je podvomila v integriteto Zlatka Mateše, ki je bil vpleten v izginotje milijonov evrov pod njegovim upravljanjem, in Anteja Đapića, zdaj člana upravnega odbora Hrvatske lutrije, čigar imenovanje je povezala s političnimi interesi, namenjenimi ohranjanju prevlade v lokalnih skupščinah.

Uvedba novih pravil za izbiro najvišjih voditeljev v državnih podjetjih je namenjena temu, da jih približa tržnim praksam. Te smernice vključujejo merila, kot so predhodne delovne izkušnje, izobrazba, poznavanje tujega jezika, odsotnost nasprotja interesov in spolne kvote v odborih.

Matej Bule, državni sekretar na Ministrstvu za finance, je pojasnil, da novi predpisi poudarjajo potrebo po tem, da vodje izpolnjujejo posebne cilje, ki jih je postavila država, s posebno pozornostjo na reševanje vprašanj, ki izhajajo iz neskladnosti.

Kljub tem spremembam ostajajo pomisleki glede praktične uporabe novih pravil. Sanja Brkić, karierna svetovalka za vodje, je izrazila skeptičnost glede tega, ali bodo te reforme resnično preusmerile pozornost od političnega lobiranja k poslovnim rezultatom.

Vlada nadaljuje s svojimi načrti prestrukturiranja, zato je izziv zagotoviti, da se te spremembe pretvorijo v pomembne izboljšave vodenja in uspešnosti podjetij.Učinkovitost teh reform bo na koncu odvisna od njihove dosledne uporabe in zavezanosti vseh deležnikov, da bodo spoštovali načela preglednosti in odgovornosti.