Mala revolucija na Ljubljanski borzi

Na Ljubljansko borzo prihajata prva slovenska sklada ETF

V naslednjih dneh bo Ljubljanska borza uvrstila prvi slovenski ETF sklad, ki predstavlja pomemben zgodovinski trenutek za slovensko finančno industrijo. Borznoposredniška družba Ilirika bo najpozneje 2. julija uvrstila dva nova ETF skla, ki bosta prva v Sloveniji upravljana tovrstna sklada. O tem so obvestili vse številke medijev, medtem ko so tudi viri poudarili, da gre za zelo pomemben razvojni korak v smislu dostopa slovenskih vlagateljev do sodobnih in ugodnih finančnih instrumentov.

Skladi ETF so v svetu že dolgo uveljavljeni in postajajo vse bolj priljubljeni, ker omogočajo nižje stroške upravljanja kot klasični vzajemni skladi. V Sloveniji so zdaj še zelo redki, kar je pomembno, saj imajo vlagatelji manj možnosti za dolgoročno trgovanje. Družba Ilirika je zato odločila, da vključi sklad ETF v svojo ponudbo, da slovenskim vlagateljem omogoči dostop do sodobnih in ugodnih finančnih instrumentov.

Prvi sklad, imenovan SBITOP TR, vključuje 11 najbolj likvidnih delnic indeksa Ljubljanske borze SBI Top. To pomeni, da vlagatelj z enim nakupom pridobil razpršeno naložbo v enajst različnih delnic, kar omogoča boljše razpršitev tveganj. Drugi sklad, imenovan GLOBAL, prinaša globalno razpršitev naložb in vključuje osem drugih ETF skladov, ki upravljajo največje svetovne družbe. Ta sklad omogoča vlagateljem dostop na svetovni trg, kar je zelo pomembno za dolgoročno trgovanje.

Vrednost enote sklada bo na začetku deset evrov, kar je zelo konkurenčna cena. Letna upravljavska provizija bo 0,6 odstotka, kar je več kot trikrat manj kot primerni vzajemni skladi, kjer provizija praviloma presega dva odstotka. To pomeni, da so ETF skladi zelo ugodni za vlagatelje, še posebej za tiste, ki želijo dolgoročno trgovanje brez visokih stroškov.

Igor Štemberger, predsednik uprave Ilirike, je poudaril, da je zgodovina ETF-jev v tujih delih, zlasti v ZDA, kjer so v upravljanju več kot 13 milijard sredstev. V Sloveniji pa so ETF skladi še vedno zelo redki, kar je pomembno, zato vlagatelji imajo manj možnosti za dolgoročno trgovanje. Štemberger je dodal, da je spodbudo za izdajo ETF skladov predstavljalo uvedbo posameznih naložbenih računov (INR), ki so omogočili boljši dostop do sodobnih finančnih instrumentov.

Vlagatelji v ZDA so sredstva vlagali iz klasičnih vzajemnih skladov v sklad ETF, kar je pokazalo, da so ti instrumenti zelo priljubljeni. Ilirika je zato odločila, da bo vključila sklad ETF v svojo ponudbo, da bo omogočila slovenskim vlagateljem dostop do sodobnih in ugodnih finančnih instrumentov. Družba Ilirika je tudi predstavila, da so skladi ETF cenejši in donosnejši od klasičnih vzajemnih skladov, kar je zelo pomembno za dolgoročno varčevanje.

V nadaljevanju so izvršni direktor družbe Ilirika, Marko Garbajs in Primož Hajdinjak, poudarili, da so ETF skladi z vidika stroškov upravljanja cenejši, bolj likvidni, davčno ugodnejši in bolj transparentni kot klasični vzajemni skladi. Po njunih besedah izkušenj kažejo, da donosnost skladov ETF na dolgi rok presega donosnost vzajemnih skladov. "Donos skladnostov ETF dokazuje, da se da razpršeno premoženje plemenititi s tudi pasivnim upravljanjem", je poudaril Garbajs.

Štemberger je opozoril tudi na nesmiselno dolg postopek pridobivanja dovoljenj za začetek delovanja novih skladov. Agencija za trgovanje z vrednostnimi papirji je za dovoljenja, ki jih je zaprosila septembra lani, sprejela veliko več kot v Toreku. "Po mojem mnenju je zelo nesmiselno dolg rok za licenciranje relativno preprostih izdelkov", je dejal.

Skladi ETF so na svetovnih trgih najhitrejši rastoč finančni instrument. Član uprave Ilirike Vid Pajič je poudaril, da je zgodovina ETF-jev v tujini, zlasti v Ameriki. "Gre za cenovno ugoden, dostopen v sodoben produkt", je dejal.

Slovenija pri ETF skladih v zaostanku

Slovenija je v zgodovini ETF sklad v zaostanku. Prva ETF sklad naj bi na Ljubljanski borzi začela kotirati 2. julija. Po besedah predstavnikov projekta gre za korak k temu, da bi slovenski vlagatelji pridobili dostop do enostavnega, cenovno ugodnega in praktičnega instrumenta za dolgoročno varčevanje. Svoje navedbe so podkrepili z navedbami, da so Slovenci tradicionalno zelo varčen narod. To dokazuje tudi dejstvo, da imajo Slovenci približno 30 milijard evrov sredstev v bančnih vlogah.

Ilirika SKLADI

Prepričani so, da so ETF skladi tako cenovno ugoden produkt, ki je v svetu že dolgo uveljavljen, slovenski vlagateljem pa še vedno ni na voljo v domači ponudbi. "ETF skladi obstajajo že 35 let, Slovenci smo tukaj že nekaj let", so pripomnili.

V prvi vrsti, ki sledi slovenskemu borznemu indeksu, vlagatelj z največjim nakupom pridobil razpršeno naložbo v več različnih območij.

Na Ljubljansko borzo bodo uvrstili dva ETF sklada. Prvi ETF sklada Ilirika SBITOP bo vključeval vse delnice v SBITOP TR (vključuje dividende), vključeval pa