Madžarski mediji pozivajo novo vlado, naj preneha s politiko Orbana in pride na spominsko slovesnost v Potočari 11. julija
A Hungarian weekly newspaper, Magyar Narancs, has published a commentary urging Hungary's new prime minister, Peter Marki-Zay, to distance himself from Viktor Orbán's foreign policy legacy on the Balkans, which the article claims has aligned with Russian interests for years. The piece highlights Hungary's vote against a 2024 United Nations resolution designating July 11 as the International Day of Remembrance for the Victims of the Genocide in Srebrenica. This resolution condemned denial of the genocide and glorification of war crimes, and was passed with 84 votes in favor, 19 against, and 68 abstentions. Hungary joined countries like Russia, China, North Korea, and Belarus in opposing or abstaining from the initiative. The authors argue this stance was influenced by Moscow rather than being independent. The article also notes Budapest's relationships with Belgrade and Banja Luka as part of a broader network of political alliances tied to Russian interests, including support for Milorad Dodik. The paper calls on the new Hungarian government to shift its Balkans policy, including symbolic gestures such as participating in commemorations in Potočari on July 11. It cites Marki-Zay’s先前
Madžarski tedenski časopis je pozval novo madžarsko vlado, ki jo vodi premier Peter Marki-Zay, naj se loči od zunanjepolitične dediščine bivšega premierja Viktora Orbána, zlasti glede njenega stališča do Zahodnega Balkana. Izdaja *Magyar Narancs* trdi, da so bile prejšnje politike Madžarske v veliki meri usklajene z ruskimi interesi, kot je pokazala glasovanje proti resoluciji Združenih narodov leta 2024, ki je 11. julij določila kot mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. Ta resolucija je bila sprejeta s 84 glasovi za, 19 proti in 68 vzdržanimi.
Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je večkrat potrdilo genocid v Srebrenici kot pravno dejstvo z več sodbami.
Madžarska se je pridružila številnim državam, ki so nasprotovale resoluciji, vključno z Rusijo, Kitajsko, Severno Korejo in Belorusijo.
Članek poziva novo madžarsko vlado, naj jasno spremeni svoj pristop do Zahodnega Balkana, poudarja pa simbolične geste, kot je sodelovanje na spominski slovesnosti v Potočariju 11. julija. Kot primer navaja prejšnjo izjavo predsednika vlade Petra Marki-Zaya v parlamentu, kjer se je oddaljil od nekaterih ukrepov, ki jih je sprejela prejšnja vlada, in se opravičil za svojo politiko.
V komentarju je še navedeno, da bi morala sedanja madžarska vlada pokazati drugačen pristop do Bosne in Hercegovine in celotne regije, vključno s simboličnimi dejanji, kot je obisk spominskega dogodka za žrtve genocida v Potočariju 11. julija.
Avtorji sklepajo, da bi sprememba odnosov z Bosno in Hercegovino predstavljala najbolj vidni znak nove zunanjepolitične usmeritve Madžarske. Predlagajo, da se vlada jasno oddalji od preteklih zavezništev in se bolj osredotoči na vzpostavljanje odnosov z žrtvami vojnih zločinov.
Za Madžarsko bi to lahko pomenilo znatno odstopanje od nedavnih pro-ruskih nagibov in korak k tesnejšemu sodelovanju z zahodnimi institucijami in regionalnimi partnerji.
Članek poudarja pomen spominjanja na zgodovinske tragedije in zagotavljanja, da se takšni dogodki ne pozabijo ali zanikajo. Poudarja, da je priznanje preteklosti ključnega pomena za spodbujanje sprave in stabilnosti v regiji.
Poročilo potrjuje obstoj vohunske mreže, ki je delovala med letoma 2013 in 2016, dejavnosti pa so postale bolj odprte po letu 2015. Te operacije so vključevale obveščevalce, ki so vzpostavljali stike z uradniki EU madžarskega porekla in zbirali podrobne informacije o delu Komisije, ki je bilo pomembno za madžarsko vlado. Vendar preiskava ni opredelila nobenih posameznikov, odgovornih, in navaja, da so razpoložljiva orodja omejila sposobnost določanja posamezne odgovornosti. Poročilo je bilo predloženo članom Evropskega parlamenta in uradno priznava prisotnost vohunske mreže, ki je ciljala na uradnike EU.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja dejanske ugotovitve iz uradne preiskave, ne da bi očitno naklonil nobeni strani. Poroča o potrjenih špijunskih dejavnostih, vendar ne zavzema stališča o njihovih posledicah ali ne dodeli krivde, razen če opozarja na pomanjkanje individualne odgovornosti.
A Hungarian weekly newspaper, Magyar Narancs, has published a commentary urging Hungary's new prime minister, Peter Marki-Zay, to distance himself from Viktor Orbán's foreign policy legacy on the Balkans, which the article claims has aligned with Russian interests for years. The piece highlights Hungary's vote against a 2024 United Nations resolution designating July 11 as the International Day of Remembrance for the Victims of the Genocide in Srebrenica. This resolution condemned denial of the genocide and glorification of war crimes, and was passed with 84 votes in favor, 19 against, and 68 abstentions. Hungary joined countries like Russia, China, North Korea, and Belarus in opposing or abstaining from the initiative. The authors argue this stance was influenced by Moscow rather than being independent. The article also notes Budapest's relationships with Belgrade and Banja Luka as part of a broader network of political alliances tied to Russian interests, including support for Milorad Dodik. The paper calls on the new Hungarian government to shift its Balkans policy, including symbolic gestures such as participating in commemorations in Potočari on July 11. It cites Marki-Zay’s先前
Ocena pristranskosti (Levo): The article frames Hungary's alignment with Russia on the issue of Srebrenica as politically motivated and criticizes the previous government's policies. It advocates for a shift in foreign policy under the new leadership, suggesting a move away from past alliances and toward reconciliation with war
Članek obravnava komentar, ki ga je objavil madžarski tedenski časopis "Magyar Narancs", v katerem poziva novo madžarsko vlado pod vodstvom predsednika vlade Petra Müllerja, naj se opraviči Bosni in Hercegovini in spremeni svojo zunanjo politiko do Zahodnega Balkana. Članek kritizira prejšnjo usklajenost Madžarske z Moskvo in kot dokaz navaja njeno glasovanje proti resoluciji ZN iz leta 2024 o spominu na genocid v Srebrenici. Poudarja, da je Madžarska glasovala skupaj z Rusijo, Kitajsko, Belorusijo in Severno Korejo, kar kaže na to, da je bilo to politično motivirano in ne odraža neodvisno zunanjo politiko. Avtorji trdijo, da bi morala nova vlada sprejeti drugačen pristop, vključno s simboličnimi gesta, kot je obiskovanje spominskih dogodkov za žrtve genocida v Potočariju.
Ocena pristranskosti (Levo): Članek navaja, da je bila prejšnja zunanja politika Madžarske preveč usklajena z Rusijo, in kritizira njeno stališče glede genocida v Srebrenici, ki je zelo občutljiva zadeva.
★
Ohranimo novice poštene.
ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 5 €/mesec.
BA
