COV članku se razpravlja o naraščajočem nezadovoljstvu v veliki večini zahodne Evrope z izvajanjem ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov (Agenda 2030), zlasti o tem, kako so vlade in mednarodne birokracije te cilje prevedle v politike, za katere kritiki trdijo, da negativno vplivajo na podeželska območja, narekujejo socialne pogoje, ki jih določajo tujci, in nimajo demokratične razprave. Avtor trdi, da to nezadovoljstvo ni zavrnitev samih ciljev, temveč reakcija na njihovo izvajanje. To čustvo vse bolj vpliva na vedenje volivcev, pri čemer stranke, kot je nemška AfD (Alternative für Deutschland), pridobivajo pomembno podporo, saj se postavijo proti zaznanemu presežku zelenih politik EU in zagovarjajo nacionalno identiteto.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je vzpon populističnih in nacionalističnih gibanj (kot je AfD) označen kot legitimen odziv na birokratsko preobremenjenost in izgubo demokratične odgovornosti, kar se ujema z levičarsko kritiko neoliberalizma in globalizacije.
