Litva bo spreminjala ustavo, prepoved jedrskega orožja gre v zgodovino

Litva je pripravila spremembo svoje ustave, s katero bo odpravila prepoved jedrskega orožja in tujih vojaških baz na njenem ozemlju. To je zelo pomembno dogodilo, ker pomeni, da država odhaja od tradicionalnega pristopa k varnosti in se prilagaja sodobnim izzivom. Predsednik Litve, Gitanas Nausėda, je po srečanju s parlamentarnimi voditelji dejal, da obstaja skoraj soglasna podpora za spremembo člena 137 ustave, ki trenutno prepoveduje namestitev jedrskega orožja in tujih vojaških baz. Sprememba bi pomenila, da Litva odhaja od statusa države, ki ima posebno ustavno omejitev, in se postavi v vrsto drugih članic NATO, ki imajo manj strogne omejitve glede jedrskega orožja.

Člen 137 litovske ustave je bil do zdaj osnova za prepoved jedrskega orožja na litovskem ozemlju. V ozadju spremembe so predvsem varnostne razmere v regiji in želja, da bi Litva v okviru NATO obravnavana kot polnopravna in enakovredna članica. Predsednik Litve je poudarjal, da bi bilo treba člen celotno črtati, kar bi pomenilo, da država ne bo več imela takšne omejitve. Medtem ko Litva sicer na načrtuje takojšne namestitve jedrskega orožja, želi pa si ohraniti to možnost, če se varnostne razmere poslabšajo. To kaže na to, da država ne želi popolnoma odločiti o svoji poziciji, ampak prilagajati svojo politiko glede varnosti.

Predsednik litovskega parlamenta Juozas Olekas je poudaril, da Litva kot članica NATO ne želi ostati v sivem območju znotraj zavezništva. Po njegovih besedah je jedrsko odvračanje še vedno ključen element obrambne politike, zato je pomembno, da država ne ostaja edina zavezniška članica, ki v svoji ustavi ohranja prepoved jedrskega orožja. Pobuda prihaja tudi v času, ko v Litvi vse bolj poudarjajo potrebo po večji varnostni prožnosti zaradi ruske grožnje v Evropi. V državnem zboru pričakujejo, da bo ustavna sprememba kmalu prišla na dnevni red. Pobuda sledi tudi širšemu premiku v nekaterih drugih članicah NATO, ki so podobne omejitve že odpravile.

Litva je v NATO vstopila leta 2004, podobno prepoved pa je lani že odpravila tudi Finska. V Litvi zato menijo, da gre za korak enakovrednejšega položaja znotraj zavezništva in za prilagajanje realnosti, v kateri jedrsko odvračanje dobiva vedno večjo težo. Vzrok za spremembo ustave je tudi dejstvo, da so država v zadnjem času pogosto poudarjala potrebo po večji varnostni prožnosti zaradi ruske grožnje. To pomeni, da Litva ne želi ostati v izolaciji, ampak se prilagaja sodobnim izzivom in globalnim trendom.

Rusija je v nasprotje z napredkom Litve izrazila svoje zanimanje. Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je ostro zagrozil Finski, kar je povod za njegovo grožnjo. Medvedjev je dejal, da je Finska po odpravi prepovedi uvoza jedrskega orožja postala legitimna tarča za ruski jedrski napad. Gre za zadnjo v nizu eskalacij retorike, odkar se je Finska odločila za vstop v zvezo NATO. Finska je odpravila dolgoletno zakonsko omejitev, ki je prepovedovala takšne aktivnosti. Ta poteza pomeni dokončen odmik od politike nevtralnosti, ki jo je država vodila desetletja. Finski predsednik Alexander Stubb je spremembe zakona o jedrski energiji podpisal konec junija, veljati pa so začele 1. julija. Nova zakonodaja dovoljuje uvoz, tranzit in prevoz jedrskega orožja prek finskega ozemlja.

Finski uradniki poudarjajo, da država nima namena na svojem ozemlju trajno namestiti jedrskega orožja. Finski obrambni minister Antti Häkkänen je že pred časom izjavil, da bodo nova pravila Finski omogočila polno izkoriščanje Natovega jedrskega dežnika. To je po njegovem mnenju ključno za zaščito države v zaostrenih varnostnih razmerah. Obenem je poudaril, da Helsinki ne načrtujejo razporeditve jedrskega orožja. Enako stališče je zavzel tudi predsednik Stubb. Sporočil je, da si Finska želi biti polnopravna članica NATO brez kakršnih koli omejitev. To vključuje tudi sodelovanje v strategiji jedrskega odvračanja zavezništva. Kljub temu je ponovil, da namestitev zavezniškega jedrskega orožja na finskih tleh ni v načrtu. Sodelovanje v Natovi skupini za jedrsko načrtovanje namreč ne pomeni, da bo država avtomatično gostila to orožje.

Grožnja Medvedjeva ni osamljen incident, temveč del širšega vzorca stopnjevanja jedrske retorike iz Moskve. Ruski uradniki s takšnimi izjavami poskušajo ustrahovati članice NATO in zmanjšati njihovo podporo Ukrajini. Odkar sta Finska in Švedska zaprosila za članstvo, je Moskva večkrat zagrozila z »vojaško-tehničnimi« posledicami. Med drugim so omenjali tudi morebitno namestitev jedrskega orožja v baltski regiji. Tudi drugi ruski predstavniki so ponovili podobna opozorila. Tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Maria Zaharova je posvarila, da bo Moskva uvedla »politične in vojaško-tehnične« protiukrepe. Potezo Finske je označila za »resnično grožnjo« ruski nacionalni varnosti. Zaradi teh napetosti je NATO okrepil svojo prisotnost na severnem krilu in v regiji izvedel več obsežnih vojaških vaj.

Finska se na morebitne grožnje pripravlja že desetletja. Tudi po koncu hladne vojne je ohranila visoko raven vojaške pripravljenosti. Ponaša se kot država, ki je pripravljena na vsak izziv, in se prilagaja sodobnim izzivom. To pomeni, da Finska ne želi ostati v izolaciji, amp