Kresničk vedno manj, v dveh generacijah smo izgubili nočno čarobnost narave

Kresnice, znanstveniki in narodni stručnjaki opozorijo, da se je v zadnjih desetletjih značilno zmanjšalo število čudovitih žuželk, ki so bile v preteklosti pogosta posnetka v nočnih nočeh. Po podatkih, ki jih je predstavila Špela Dimič v svoji raziskavi *Izkušnje z naravo do dopolnjega 12. leta starosti treh generacij*, so se časi popolnoma spremenile. Drugi danes ne piskajo več na travo, ne lovijo kresničk, in to zaradi večje izgube stika z naravo.

Medtem ko je kar 90 odstotkov starih staršev v otroštvu še ljubilo krščanstvo, imajo danes veliko manj otrok.

Bostonski znanstveniki z Univerze Tufts so v reviji *Bioscience* poudarili, da so kresnice močno ogrožene. Predvsem zaradi krčenja naravnih habitatov, svetlobnega onesnaženja in uporabe pesticidov. Omenjeno je bilo, da kresnice nimajo več možnosti za dokončanje svojega življenjskega cikla, ker so izgubile svoje domače kraje. Svetlobno onesnaženje pa je ponavadi preprečilo njihov ritual parjenja. Biologinja Sara Lewis je dejala, da je to zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na njihovo izgubo. Znanstveniki so napovedali, da kresnice širijo mogoče v "hoti apokalipsko" stanje, kjer bi vkratka vstopila. V ZDA in Kanadi je ocena, da v tem trenutku raste 11 odstotkov tik pred smrtjo.

Za opazovanje kresnic je ključno izbrati pravilno čas v mestu. Najboljše rezultate doseže, če se izbere topel (nad 18 °C) v miren večer brez vetra, približno uro po sončnem zahodu (med 21.30 v 23. uro). To je čas, ko se pojavi vrhunec njihovega paritvenega obdobja. Najboljše območja za opazovanje kresnic so Ljubljansko barje, Krakovski gozd pri Kostanjevici na Krki, Dolina reke Krke, Kočevski gozdovi in robovi gozdov ob Cniškem jezeru, Loški dolini. Na mestih je svetlob manjnega onesnaženja, kar omogoča boljšo vidnost kresnic.

To je pomembno dejstvo, ker pomeni, da so njihove mlade zelo ranljive. V Sloveniji so pri nas najpogostejše tri vrste kresnic: velika, italijanska in mala kresnica. Tomi Trilar, muzejski svetnik v Prirodoslovnem muzeju v en od najbolj znanih strokovnjakov za nevretenčarje v Sloveniji, je dejal, da še ni slišal strokovne razlage, da bi kresnice pred izumrtjem, je preveč res, da je naša polja vse intenzivirana. Najraje imajo vlažna okolja, kot so sovirje, močje in vlažne gozdovi. Plenijo polje, tudi tiste manjše.

Trilar je podčrtal, da kjer so še ohranjeni naravni habitati, tam so zagotovo kresnice. Tudi v določenih vinorodnih okoliših, kot so Halozah ali Slovenskih goricah, so še vedno zelo veliko kresnice.

Po podatkih, ki jih je objavil Tomi Trilar, se število žuželk vsako leto v povprečju zmanjša za 2,5 odstotka. Več kot 40 odstotkom vseh žuželk že grozi izumrtje. Ne nazadnje pa se Trilar še živo spominja svojih otroških dni, ko so morali po skoraj vsakem izletu očistiti celotno avtomobilsko šipo, toliko je bilo takrat žuželk. Danes pa na eni najdemo mogoče le še dve pakki. Kjer torej so polži, njihova najljubša, jed vlažni in močvirnati travniki, tam še lahko opazujemo kresnice.