Korajlić o femicidu v Gračanici: To ni družinska tragedija, ampak najhujša oblika nasilja nad ženskami

V vasi Miričina blizu Gračanice je moški ustrelil svojo ženo z lovsko puško, preden si je vzel življenje. Incident se je zgodil na dvorišču njihovega družinskega doma na območju, znanem kot Miričina Polje. Po uradnih poročilih Ministrstva za notranje zadeve kantona Tuzla, je bil moški identificiran kot S.K., rojen leta 1958, medtem ko je bila njegova žena, N.K., prav tako rojena leta 1958, najdena mrtva brez znakov življenja.

Policija je bila opozorjena okrog 19.40 po lokalnem času 21. junija 2026, potem ko je prejela klic o uporabi strelnega orožja in poškodovanih posameznikov na tem območju.

Pritožnik je bil obveščen in bo nadziral preiskavo, ki jo bodo vodili preiskovalci iz sektorja kazenske policije pod pristojnostjo Ministrstva za notranje zadeve Tuzlanskega kantona.

Ta primer je ponovno sprožil razprave o nasilju v družini, njegovih vzrokih in strategijah preprečevanja. Prav tako je strokovnjake spodbudil, da poudarijo resnost takšnih incidentov in potrebo po sistemskih posegih. Profesor dr. Nedžad Korajlić, strokovnjak za varnost in kriminologijo, je poudaril zaskrbljujočo naravo tega dogodka in poudaril, da se femicidi pogosto pojavljajo v zasebnih prostorih med posamezniki, ki so bili v tesnih odnosih leta ali celo desetletja. Poudaril je, da teh primerov ne bi smeli obravnavati zgolj kot osebnih tragedij ali nesrečnih okoliščin, temveč kot resnih kaznivih dejanj z znatnimi družbenimi posledicami.

Korajlić je poudaril, da takšni incidenti pogosto odražajo globoke čustvene, psihološke in socialne krize, vključno s posesivnostjo, občutki izgube nadzora ali prepričanjem, da ni izhoda iz konfliktne situacije.

Kljub temu je opozoril, da je treba posebne motivacije za ta primer ugotoviti izključno z uradno preiskavo.

Korajlić je poudaril, da je najbolj zaskrbljujoč vidik femicidov njihov pojav v zasebnih okoljih, kjer so posamezniki v daljšem času v tesnem stiku. To poudarja nujno potrebo po nenehnih prizadevanjih za krepitev sistemov zgodnjega prepoznavanja tveganj, krepitev medinstitucionalnega sodelovanja med policijo, socialnimi centri, zdravstvenimi ustanovami in sodstvom ter spodbujanje kulture, ki zavrača vse oblike nasilja. Opozoril je pred romantizacijo ali predstavljanjem femicidov kot družinskih tragedij ali zločinov iz strasti, poudaril pa je, da gre za huda kazniva dejanja, ki so zakorenjena v nasilju na podlagi spola.

Korajlić je zaključil, da je za preprečevanje femicidov potrebno usklajeno ukrepanje več sektorjev, vključno s centri za socialno delo, zdravstvenimi institucijami, sodstvom, lokalnimi skupnostmi in mediji.

Ko se storilec po femicidu sam ubije, to ni dejanje ljubezni ali skupni odhod, ampak končna oblika nasilja, v kateri storilec skuša ohraniti nadzor tudi nad pravico druge osebe do življenja.