ON
← Nazaj na pregled
[Intervju] Trend upadanja znanja je zaskrbljujoč, cilj je vrnitev med najuspešnejše države
Slovenia🏛️ Politikapred 6 dnevi

[Intervju] Trend upadanja znanja je zaskrbljujoč, cilj je vrnitev med najuspešnejše države

The article features an interview with Dr. Borut Rončević, the new Minister for Education, Science, and Youth, discussing Slovenia’s declining performance in international education assessments like PISA. He highlights concerns over students falling behind OECD countries in math, natural sciences, reading, and financial literacy, emphasizing the need to improve educational outcomes and return to being among the most successful nations. Rončević stresses the importance of ideological neutrality in schools, stating they should teach critical thinking rather than indoctrinate students with specific political or ideological views. He argues that schools should enable all students—regardless of ability—to reach their potential and avoid creating a system where everyone is treated equally regardless of individual capability. The minister also mentions plans to review curricula and emphasizes the role of teachers as autonomous professionals who guide students toward understanding complex issues without imposing preconceived ideological conclusions.

Nedavni rezultati Programa za mednarodno ocenjevanje študentov (PISA) so vzbudili resno zaskrbljenost zaradi upada znanja med slovenskimi študenti. Po najnovejših podatkih slovenski študenti zaostajajo za svojimi vrstniki v državah OECD v predmetih, kot so matematika, naravoslovje in branje ter finančna pismenost.

Dr. Rončević je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi upadajočih standardov v naravoslovnih predmetih in poudaril, kako sedanji izobraževalni sistem pogosto prisili nadarjene otroke v lažni občutek enakosti, kar jim preprečuje, da dosežejo svoj polni potencial.

Koalicijski sporazum vlade navaja potrebo po ohranitvi ideološke nevtralnosti v šolah, o čemer je dr. Rončević nadalje razlagal. Pojasnil je, da to ne pomeni izogibanja izpostavljenosti različnim idejam, temveč zagotavljanje, da šole ne postanejo platforme za politično ali ideološko indoktrinacijo. Vloga šol je zagotoviti kakovostno znanje, razvijati kritično razmišljanje in pripraviti študente na neodvisno presojo. Starši, ne država, igrajo osrednjo vlogo pri oblikovanju vrednot in svetovnega pogleda otrok, šole pa morajo to vlogo spoštovati.

V odgovoru na ugotovitve PISA je dr. Rončević poudarila potrebo po celovitem pregledu učnih načrtov, s poudarkom zlasti na temeljnih predmetih, kot so branje, pismenost, matematika in naravoslovje.

Rezultati nacionalnega javnega testa znanja (NPZ) so dodatno poudarili krizo v slovenskem izobraževalnem sistemu. Test je pokazal znatno zmanjšanje sposobnosti branja med učenci, nekateri pa se celo trudijo obvladati osnovne tehnike branja do šestega razreda. To vprašanje je povezano s krajšim časom pozornosti, slabimi učnimi navadami in zmanjšano vztrajnostjo pri reševanju kompleksnih miselnih nalog. Učitelji ugotavljajo, da učenci lahko zlahka najdejo informacije, vendar se trudijo, da jih učinkovito razlagajo, povežejo, pojasnijo in artikulirajo. To kaže na širši družbeni problem, kjer branje postaja manj razširjeno zaradi povečanega odvisnosti od tehnologije in mobilnih naprav.

Strokovnjaki trdijo, da koreninski vzroki teh težav segajo izven učilnice. Družinsko okolje, stopnja izobrazbe staršev in socialno-ekonomski status vse vplivajo na uspešnost učencev. Poleg tega vse večja uporaba umetne inteligence v domačih in akademskih okoljih spreminja tradicionalne učne metode in vpliva na udeležbo učencev pri branju. Nekateri vzgojitelji predlagajo, da krivda ne bi smela le ostati pri učencih, katerih prvi jezik ni slovenski, saj sistemski izzivi vplivajo na vse učence.

Kritiki opozarjajo, da je sedanji izobraževalni sistem postal preveč osredotočen na upravne naloge, projekte, dokumentacijo in reševanje konfliktov, kar pušča manj časa za dejansko poučevanje. Šole vse bolj delujejo kot socialne storitve, posredniki in centri za vzgojo otrok, ne pa kot institucije, namenjene predvsem učenju.

Rezultati NPZ poudarjajo nujno potrebo po vrnitvi k temeljnim načelom v izobraževanju. Medtem ko se sistem prilagaja novim generacijam, je vedno bolj priznano, da bi pretirano prilagajanje lahko bilo del problema. Strokovnjaki zagovarjajo ponovno poudarjanje temeljnih spretnosti, kot so branje, pisanje in aritmetika, kar kaže, da bi vrnitev k osnovam lahko pomagala obnoviti kakovost izobraževanja v Sloveniji.

4 poročil

Nova24TV logoNova24TVStrankarsko povezanLevopred 6 dnevi
[Intervju] Trend upadanja znanja je zaskrbljujoč, cilj je vrnitev med najuspešnejše države

The article features an interview with Dr. Borut Rončević, the new Minister for Education, Science, and Youth, discussing Slovenia’s declining performance in international education assessments like PISA. He highlights concerns over students falling behind OECD countries in math, natural sciences, reading, and financial literacy, emphasizing the need to improve educational outcomes and return to being among the most successful nations. Rončević stresses the importance of ideological neutrality in schools, stating they should teach critical thinking rather than indoctrinate students with specific political or ideological views. He argues that schools should enable all students—regardless of ability—to reach their potential and avoid creating a system where everyone is treated equally regardless of individual capability. The minister also mentions plans to review curricula and emphasizes the role of teachers as autonomous professionals who guide students toward understanding complex issues without imposing preconceived ideological conclusions.

Ocena pristranskosti (Levo): The article frames the discussion around improving education and ideological neutrality in schools, which aligns with progressive values. It emphasizes critical thinking, equality of opportunity, and the role of schools in developing independent citizens, which are typically associated with left-of-

Večer logoVečerNeodvisen🔒Levopred 11 dnevi
Večer je zjutraj: Rezultati NPZ so alarm za šolstvo

Članek obravnava rezultate nacionalnega testa napredka (NPZ) v slovenskem jeziku med študenti, ki poudarjajo upad sposobnosti branja v zadnjih petih letih. Rezultati testov so opisani kot "alarm" za izobraževalni sistem, kar kaže, da se je učni uspeh učencev znatno poslabšal. Članek navaja te ugotovitve, vendar ne zagotavlja posebnih podatkov ali podrobne analize. Omeni tudi druge nepovezane teme, kot sta Darko Milanič, ki se vrne v Ljudski vrt, in Rukavina, ki išče partnerja v Centru Rotovž.

Ocena pristranskosti (Levo): V okviru rezultatov NPZ kot "zavest za izobraževalni sistem" se kaže zaskrbljenost zaradi sistemskih vprašanj, kar se ujema z levičarsko kritiko izobraževalnih politik.

Večer logoVečerNeodvisen🔒Sredinapred 11 dnevi
Do šestega razreda pridejo tudi otroci, ki ne obvladajo tehnike branja

V članku se obravnava upadanje branja med učenci v Sloveniji, na podlagi rezultatov Nacionalnega centra za testiranje (NPZ). V članku so izpostavljene skrbi, ki jih je izrazila učiteljica Tanja Drolec, ki ugotavlja, da se nekateri učenci šestega razreda še vedno borijo z osnovnimi spretnostmi branja, kar negativno vpliva na njihovo učenje in razumevanje. V članku so raziskani različni dejavniki, ki prispevajo k temu vprašanju, vključno z nezadostnimi prilagoditvami za učence s posebnimi potrebami, vplivom družinskega okolja, starševske izobrazbe in socialno-ekonomskega statusa. V članku se tudi sprašuje, zakaj so šole težko spodbujale branje, ne da bi ga povezale z ocenami ali nagradami. Poleg tega v članku izražajo zaskrbljenost zaradi vpliva umetne inteligence na domače branje in šolsko delo ter kako sodobni življenjski slog in uporaba pametnih telefonov vplivajo na odnos otrok z knjigami.

Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni izzivi in trendi v izobraževanju, ne da bi se očitno zavzemal za kakršen koli politični stališč, ampak so vključeni različni pogledi in vprašanja brez jasnega ideološkega okvirja ali pristranskega jezika.

Večer logoVečerNeodvisen🔒Sredinapred 11 dnevi
(KOMENTAR) Vrnitev k osnovam

V članku so obravnavane pomisleke glede rezultatov Nacionalnega centra za testiranje (NPZ) v Sloveniji, poudarjajoč, da povprečna ocena med učenci ostaja okoli 50 odstotkov. Avtor trdi, da to ne odraža slabih akademskih rezultatov, temveč naravo NPZ, ki ima za cilj ocenjevanje ravni znanja po vsej državi, ne pa služi kot končni izpit. V članku je poudarjeno, da so se tretji razredniki borili z razumevanjem literature zaradi bolj kompleksnih besedil v primerjavi s prejšnjimi leti, nekateri otroci pa še niso v celoti razvili sposobnosti branja. Te izzive pripisuje zmanjšani navadi branja med otroki in odraslimi, na katere vpliva tehnologija, kot so pametni telefoni. Poleg tega v članku kritizirajo učitelje, da se preveč osredotočajo na upravne naloge in standardizirane formate, kar pušča manj časa za smiselno učenje. Sistem zahteva višje kognitivne sposobnosti od učencev, vendar mnogi ne izpolnjujejo teh pričakovanj zaradi neustrezne priprave.

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnoteženo kritiko izobraževalnih praks, uspešnosti učencev in sistemskih vprašanj v šolah.

Ohranimo novice poštene.

ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 5 €/mesec.

Postani podpornik

Povezane zgodbe