Ko oblačila postanejo greh: EU je prepovedala uničevanje neprodane mode

Evropska unija je julija 2026 uvedla nove predpise, ki prepovedujejo uničevanje nepredanih oblačil, dodatkov in obutve. Pravila so začela veljati 19. julija, kar pomeni velik premik v tem, kako velike korporacije ravnajo z presežkom zalog.

Evropska komisija je na svojem uradnem računu na družbenih omrežjih objavila novo pravilo, pri čemer je poudarila, da je namen ukrepa omejiti odpadke in jih uskladiti s globalnimi cilji trajnostnega razvoja.

Kritiki so izrazili zaskrbljenost glede praktičnosti uredbe, zlasti glede gospodarskih spodbud za trgovce na drobno, da uničijo namesto recikliranja ali ponovnega namena neprodanih izdelkov. Profesor in nekdanji minister Žiga Turk je izrazil skeptičnost in vprašal, zakaj bi se podjetja odločila za uničenje zalog namesto iskanja alternativnih uporab.

Po podatkih Evropske agencije za okolje se v EU vsako leto zavrže približno 264.000 do 594.000 ton nepredanih tekstilnih izdelkov, kar povzroči emisije, ki so enakovredne letni proizvodnji Švedske.

Uredba uvaja tudi koncept razširjene odgovornosti proizvajalca, ki od proizvajalcev zahteva, da finančno prispevajo k postopkom zbiranja, razvrščanja in recikliranja.

Vendar pa se po predhodnih ocenah kljub zakonskim zahtevam reciklira le približno 15% tekstilnih odpadkov v državi. Uradni statistični podatki slovenskega statističnega urada in slovenskega meteorološkega inštituta te številke še niso potrdili, kar je sprožilo vprašanja o preglednosti v ravnanju z odpadki. Mreža zbiralcev in trgovin z rabljenimi izdelki, vključno z družbo Humana, ima ključno vlogo v neformalnem sektorju recikliranja. Medtem ko ti subjekti pomagajo preusmeriti nekatere tekstilne odpadke iz odlagališč, strokovnjaki trdijo, da infrastruktura za ustrezno recikliranje še vedno ni zadostna.

Z naraščajočimi količinami poceni in hitre mode iz držav, kot sta Kitajska in Indija, ki poplavljajo evropski trg, je izziv upravljanja tekstilnih odpadkov vse bolj pomemben.