Kibernetska varnost: Za kar je človek potreboval nekaj dni, se zdaj zgodi v nekaj minutah
Članek obravnava vpliv generativne umetne inteligence (AI) na kibernetsko varnost in informacijsko varnost ter poudarja priložnosti in izzive. Oktobr je mesec za ozaveščanje o kibernetski varnosti, v članku pa je poudarjeno, kako je generativna umetna inteligenca pospešila kibernetske grožnje, tako da je opravila, ki so nekoč trajala več dni, zmanjšala na nekaj minut. Strokovnjaki opozarjajo, da umetna inteligenca ponuja nova orodja za obrambo, hkrati pa omogoča bolj sofisticirane napade s tehnikami, kot je phishing, kjer napadalci zavajajo uporabnike, da razkrijejo osebne podatke prek e-pošte, SMS, aplikacij za pošiljanje sporočil in družbenih medijev. Slovenska skupina za odzivanje na računalniške nesreče (SI-CERT) je na naslovu phishing@cert.si uvedla posebno točko za poročanje o primerih phishinga, ki uporabnikom omogoča, da pošljejo primere takšnih napadov. Direktor SI-CERT Gorazd Božič pojasnjuje, da veliki jezikovni modeli predstavljajo skok v prilagodljivosti in ne revolucionarno spremembo, poudarja pa, da se obstoječe metode napada zdaj izvajajo hitreje in v zaporedjih, ki so bili prej preveč zapleteni za človeške akterje. Kritizira nekatere družbe, ki razvijajo generativno umetno inteligenco, ker pretiravajo z njihovimi zmožnostmi, in predlaga, da umetno inteligenco tržijo kot samoumno ali čustveno sposobno.
The National Cyber Security Incident Response Center, known as SI-CERT, has issued warnings regarding two distinct digital fraud schemes currently targeting users in Slovenia. One scheme involves fake delivery notifications designed to steal financial data, while the other exploits the messaging application WhatsApp to hijack user accounts through fake voting polls. In 2025, the center handled 1,995 cases of phishing attacks. This figure contributed to a total increase of 35 percent in all cyber incidents compared to the previous year. The first type of scam begins with a text message informing recipients that a package could not be delivered and requesting address confirmation for a retry. Because many victims are genuinely expecting deliveries, the alert appears legitimate. Clicking the link leads to a website that mimics the logo, colors, and interface of well-known courier services. The site asks users to enter payment card details and pay a small fee. These sites are fraudulent. Entering card information directly hands over sensitive data to criminals. Attackers aim to obtain money, passwords, personal data, or access to online accounts. Links to these fake pages spread via email, SMS, communication apps, and social media. A specific attack in December 2025 utilized more than 70 different web addresses to trick users into entering payment card data. Identifying such scams has become difficult for three reasons. First, messages are often written in flawless Slovenian, eliminating grammatical errors as a reliable warning sign. Second, fake websites can look nearly identical to genuine ones, copying logos and designs. Even the padlock symbol indicating an encrypted connection does not guarantee authenticity. Third, timing plays a crucial role. If a user expects a package or has just made an online purchase, a request for confirmation seems logical. Attackers exploit these everyday expectations. To protect themselves, experts advise accessing banking, courier, or retail websites directly through official applications or known URLs, rather than clicking links in unexpected messages. Users should be wary of requests for payment card data, passwords, or one-time verification codes before verifying the reason for the notification. If a link has already been opened but no data was entered, the page should be closed immediately. If a password was revealed, it must be changed at once and account security checked. If card details were entered, the bank should be notified immediately. Suspicious links and messages can be reported to phishing@cert.si to help identify dangerous sites. A separate threat targets WhatsApp users through a fake voting scheme. Victims receive a message, usually from a friend whose account has already been compromised, containing a link to a vote for a person or project. The message appears innocent because it comes from a trusted contact. Opening the link displays a webpage offering the vote. To cast the ballot, users are instructed to enter their phone number and input an eight-digit code displayed on the screen into the WhatsApp app, or scan a QR code. This process does not submit a vote. Instead, it connects a new device to the victim's WhatsApp account. WhatsApp allows one account to be used on multiple devices simultaneously. By confirming this connection, users grant attackers access to their chats, contacts, and groups. The attackers can then send messages and further spread the fake voting links to other users who trust the victim. Crucially, the victim does not necessarily share their password or standard login code. They simply approve the device pairing based on instructions from the fake site. SI-CERT notes that WhatsApp typically detects when a large volume of false messages is sent from a compromised account. The platform then temporarily blocks the account. This block is usually lifted within 24 hours, during which time the victim loses access to their account. Users are advised to check the Linked Devices section in WhatsApp settings to see which devices are connected to their account. Any unrecognized device should be removed immediately. If a user suspects their account has been abused, they should remove unknown devices and warn their contacts to be cautious with incoming messages and links. Those who receive suspicious voting messages should not click the link and should forward the message to phishing@cert.si. They should also inform the contact who sent the message that their account has been compromised. SI-CERT emphasizes that scammers frequently exploit legitimate service procedures, relying on users' lack of understanding of how these processes work. It is essential that users do not follow instructions on unknown websites without understanding their purpose. Even seemingly harmless activities like voting can be used by attackers to gain account access and extend the fraud. Additional protection is available through network-level services. For instance, the Safe Web service operates directly within the network to recognize known dangerous websites, including fake shops, counterfeit banks, and pages linked to malware. It also identifies sites listed by SI-CERT as phishing threats. If a user attempts to visit a recognized dangerous site, the service prevents access and warns them of the danger. This layer of defense helps protect users even when they fail to spot a threat themselves. Vigilance remains critical, but technological safeguards provide an additional barrier against modern online deception.
Pojdite k primarnim virom (2)
Uradni viri, na katerih temelji poročanje. Preberite jih neposredno in se izognite uokvirjanju.
Državni center za odzivanje na kibernetske incidente (SI-CERT) je odkril novo goljufijo, ki je namenjena uporabnikom WhatsApp-a v Sloveniji. Prevara vključuje prejemanje sporočila od znanega stika, ki vsebuje povezavo do lažne spletne ankete. Ko žrtve poskušajo glasovati, jih navedejo, naj vpišejo svojo telefonsko številko in nato vpišejo osemmestno kodo v aplikacijo WhatsApp ali skenirajo QR kodo. Ta postopek ne odloča o glasovanju, ampak namesto tega pooblasti novo napravo, da se poveže s računom žrtve WhatsApp, pri čemer izkoristi funkcijo več naprav platforme. Ko se napadalci enkrat povežejo, dobijo dostop do nedavnih pogovorov, stikov in skupin, kar jim omogoča, da pošljejo nadaljnja goljufiva sporočila pod žrtvino identiteto. SI-CERT ugotavlja, da WhatsApp običajno hitro odkrije takšno zlorabo in začasno blokira ogrožen račun za približno 24 ur, v tem času pa žrtev izgubi dostop. Uporabnikom je priporočljivo, da v svojih nastavitvah preverijo razdelek "Povezane naprave", da odstranijo vse nepriznane naprave in opozorijo svoje stike, če sumijo, da so ogrožene.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek poroča o kibernetski nevarnosti in daje tehnične nasvete na podlagi uradnih opozoril nacionalnega varnostnega organa. To je dejanski, informativni članek o digitalni varnosti brez političnega načrta, partizanskega okvirja ali ideološkega nagibanja.
Zakaj dejstva (100): This article provides a highly accurate account of the scam, detailing the social engineering aspect where messages come from compromised contacts. The technical explanation of linking devices via QR code or code entry matches the primary source exactly.
Zakaj objektivnost (100): The writing style is objective and educational. It avoids fear-mongering and clearly distinguishes between the user action and the attacker's intent, maintaining a professional journalistic standard.
Slovenska ekipa za odzivanje na računalniške izredne razmere (SI-CERT) je izdala opozorilo glede nove prevare socialnega inženiringa, ki je namenjena ugrabitvi uporabniških računov WhatsApp. Napad se začne, ko žrtve prejmejo povezavo prek WhatsApp-a, pogosto od znanih stikov, ki jih usmerja na spletno stran, ki gosti ponarejeno volilno anketo. Za glasovanje morajo uporabniki skenirati QR kodo ali vnesti telefonsko številko in osemmestno potrditveno kodo v aplikacijo WhatsApp. Ta dejanje ne pošlje glasovanja, ampak namesto tega pooblasti napadalčevo napravo, da se poveže z računom žrtve, kar omogoča dostop do zasebnih pogovorov in seznamov stikov. Napadalci nato uporabljajo ta dostop za pošiljanje podobnih goljufivih sporočil drugim zaupanja vrednim kontaktom, s čimer okužbo še bolj širijo. SI-CERT uporabnikom svetuje, naj preverjajo priključene naprave v svojih nastavitvah, takoj odstranijo vse nepriznane strojne opreme in poročajo o sumljivih sporočilih na phishing@cert.si.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek poroča o grožnji kibernetski varnosti in daje tehnične nasvete za ublažitev. Oslanja se na uradna opozorila nacionalne skupine za računalniške nujne primere in se osredotoča na varnost potrošnikov, ne pa na politično ideologijo ali partijsko razpravo. Ni dokazov o politični pristranskosti.
Zakaj dejstva (100): The article accurately describes the mechanics of the WhatsApp voting scam, including the specific steps involving phone numbers and 8-digit codes, and correctly cites SI-CERT as the source. It aligns perfectly with the primary source document regarding the nature of the threat.
Zakaj objektivnost (100): The tone is strictly informational and neutral. It presents the facts of the scam and the recommended protective measures without using sensationalist language or injecting personal opinion.
Slovenski nacionalni center za odzivanje na kibernetske incidente (SI-CERT) je izdal opozorilo glede nove prevare, ki je bila namenjena uporabnikom WhatsApp. Napadalci privabljajo žrtve na ponarejene spletne strani pod krinko spletnih volilnih shem, jih pa navedejo, naj skenirajo QR kodo ali vnesejo svojo telefonsko številko, ki ji sledi 8-mestna koda v aplikaciji WhatsApp. Ta postopek ne daje glasu, ampak namesto tega povezuje napadalčevo napravo z računom žrtve, kar omogoča dostop do pogovorov in kontaktnih seznamov. Kompromitirani računi se nato uporabijo za pošiljanje nadaljnjih goljufivih sporočil drugim zaupanja vrednim kontaktom, s čimer se goljufija širi. SI-CERT uporabnikom svetuje, da se izogibajo vnosu kod v aplikacije za sporočanje za glasovanje prek spleta in da redno preverjajo razdelek "Povezane naprave" v nastavitvah WhatsApp, da bi odstranili vse nepriznane naprave. Uporabniki, ki prejmejo takšna sumljiva sporočila, so pozvani, da jih sporočijo SI-CERT po elektronski pošti, da bi pomagali onesposobiti zlonamerne spletne strani.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek poroča o kibernetski nevarnosti in daje tehnične nasvete za zaščito. V celoti se zanaša na uradna opozorila nacionalnega centra za kibernetsko varnost in ne vsebuje političnih mnenj, partizanskih okvirjev ali razprav o javni politiki. V zvezi z varnostjo potrošnikov in tehnologijo
Zakaj dejstva (100): The content faithfully reproduces the details from the primary source, specifically quoting SI-CERT directly. All factual claims regarding the method of attack and the resulting loss of control over the account are supported by the provided text.
Zakaj objektivnost (100): Despite the slightly alarmist headline ('izgubite nadzor'), the body text remains calm and factual. It relies on direct quotes from the authority (SI-CERT) rather than editorializing, ensuring high neutrality.
OTP Banka je svojim strankam izdala opozorilo o povečanju spletnih goljufij (fišerskih napadov), namenjenih posameznikom, ki se pretvarjajo, da zastopajo OTP Banka ali druge zaupanja vredne institucije, kot sta policija in FURS. Cilj teh goljufij je ukrasti osebne podatke, varnostne podatke ali bančne podatke ali pa prevarati žrtve, da odobrijo transakcije, ki jih sami niso začeli. Banka svetuje strankam, naj se izogibajo klikom na sumljive povezave v e-poštnih sporočilih ali SMS sporočilih, naj ne vnašajo prijavnih podatkov, podatkov o kartici ali omogočajo oddaljen dostop do naprav prek neželenih komunikacij ter naj ne potrjujejo plačil ali zahtevkov, ki jih sami niso sprožili. OTP Banka poudarja, da nikoli ne bo od strank zahtevala, da zagotovijo podatke o prijavi, podatke o kartici ali omogočijo dostop do naprave prek telefona, e-pošte ali SMS-a. Žrtvam svetujemo, naj spremenijo gesla za digitalno bančništvo, blokirajo svoje plačilne kartice in takoj obvestijo banko, če sumijo, da so bili prevarani. Spodbujajo jih tudi, naj o dogodkih poročajo policiji.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek vsebuje dejanske informacije o grožnjah kibernetske varnosti in ne predstavlja nobenega političnega stališča, mnenja ali pristranskega oblikovanja. Osredotoča se izključno na obveščanje strank o tveganjih phishinga in zaščitnih ukrepih, ne da bi se postavila na katero koli stran ali poudarila katero koli posebno politično perspektivo.
Zakaj dejstva (95): The article accurately reports OTP Banka's warning about increased phishing attempts, aligning closely with the primary source document. It mentions phishing tactics like fake links and impersonation of trusted institutions, which matches the source. The article also provides practical advice on pro
Zakaj objektivnost (93): The article maintains a neutral and informative tone throughout, providing clear warnings and protective measures without any biased language or editorializing. It presents facts objectively and avoids taking sides.
Finančni nadzorni organ Slovenije (Furs) je državljane opozoril na nedavne poskuse spletnih goljufij s pomočjo elektronskih pisemskih napadov. Cilj teh goljufivih sporočil je ukrasti uporabniška imena, gesla, osebne podatke ali podatke o plačilni kartici, tako da prejemnike prelisičijo, da kliknejo na sumljive povezave ali odprejo nepričakovane priloge. Furs uporabnikom svetuje, naj bodo previdni, še posebej, če e-pošta ustvarja občutek nujnosti, prihaja od neznanega pošiljatelja ali vsebuje slovnične napake. Uporabnike spodbujamo, da za preverjanje prijavijo sumljive elektronske pošte na sd.fu@gov.si. OTP Bank je prav tako izdala podobno opozorilo in poudarila, da banke nikoli ne bodo zahtevale od strank, da zagotovijo podatke za prijavo ali omogočijo oddaljen dostop prek e-poštnih povezav ali telefonskih klicev. Žrtvam svetujemo, naj nemudoma spremenijo geslo, blokirajo prizadete kartice in se obrnejo na policijo, če pride do finančne škode.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek vsebuje dejanske informacije o grožnjah kibernetske varnosti in uradnih opozoril Furs in OTP Bank. Ne zavzema stališča o nobenem političnem vprašanju, niti ne daje prednosti eni strani nad drugo. Vsebina je informativna in uravnotežena ter se osredotoča na javno varnost in ne na politično pristranskost.
Zakaj dejstva (90): This article accurately reflects the current situation regarding phishing attempts, citing FURS directly and providing clear indicators of suspicious emails. The content matches the cross-source consensus and includes actionable advice, such as contacting FURS at sd.fu@gov.si and changing passwords
Zakaj objektivnost (95): The article maintains a highly objective tone, presenting facts without editorializing or favoring any particular perspective. It clearly outlines what phishing is, how to identify it, and what steps to take if affected, using neutral and factual language throughout.
Finančna uprava Slovenije je izdala opozorilo o nedavnih poskusih fišinga z uporabo ponarejenih e-poštnih sporočil, katerih namen je ukrasti uporabniške vpisne podatke, osebne podatke in podatke o plačilnih karticah. Ta zavajajoča sporočila pogosto vključujejo sumljive povezave, nepričakovane priloge, ustvarjajo nujnost, prihajajo iz neznanih e-poštnih naslovov ali vsebujejo slovnične napake. Prejemnikom se svetuje, naj ne kliknejo na povezave ali odprejo priloge, če dvomita v legitimnost sporočila, in poročajo o takih e-poštnih sporočilih na sd.fu@gov.si za preverjanje. Če so posamezniki že kliknili na povezavo ali vnesli svoje podatke, jih pozovamo, naj takoj spremenijo gesla, se obrnejo na svojo banko, če so bili finančni podatki ogroženi, in policiji prijavijo morebitno krajo identitete ali finančno izgubo. Uprava poudarja, da lahko skrbno ravnanje znatno zmanjša tveganje za zlorabo podatkov in spletno goljufijo.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku je nevtralno opozorilo o goljufijah s pomočjo spletnega lovljenja, ne da bi v tem vprašanju zavzemalo stališče, temveč se osredotoča na obveščanje javnosti o varnostnih ukrepih, ne pa na izražanje političnih mnenj ali naklonjenost kateri koli strani.
Zakaj dejstva (90): The article accurately describes the resurgence of phishing attempts and aligns closely with the cross-source consensus. It mentions FURS, lists warning signs of phishing emails, and provides correct guidance on verifying email authenticity and responding to potential breaches. The information is co
Zakaj objektivnost (95): The tone remains neutral and informative, avoiding any subjective language or bias. It presents the issue objectively, offering practical advice without taking sides or expressing personal opinion.
Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je izdala opozorilo o ponovni pojavi ponarejenih elektronskih sporočil, namenjenih ukrasti uporabniške podatke za prijavo, osebne podatke in podatke o plačilnih karticah s pomočjo napadov fišinga. Ta sporočila pogosto vsebujejo sumljive povezave ali priloge, ki uporabnike spodbujajo, naj vnesejo občutljive informacije ali se prijavijo na spletne strani. FURS prejemnikom svetuje, naj bodo previdni, zlasti pri odpiranju povezav ali prilog v dvomljivih elektronskih sporočilih, in naj se jim izogibajo, če niso prepričani. Za preverjanje pristnosti takšnih sporočil se uporabnike spodbuja, da jih posredujejo na e-poštni naslov [email protected], kjer bodo preverjeni in obveščeni o rezultatih. Če so uporabniki že kliknili na sumljivo povezavo ali vnesli svoje podatke, jim svetujemo, naj takoj spremenijo geslo in se obrnejo na svojo banko, če so bile finančne informacije ogrožene. V primerih sumljive zlorabe osebnih podatkov ali finančne izgube se posameznike spodbuja, da o dogodku poročajo policiji.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek obravnava splošno varnostno opozorilo vladne agencije glede poskusov fišinga in ne predstavlja nobenega političnega stališča, mnenja ali polemike. Zagotavlja dejanske informacije o grožnjah kibernetske varnosti in javnosti ponuja praktične nasvete brez kakršnih koli ideoloških ali političnih
Zakaj dejstva (85): The article accurately discusses phishing attempts and aligns with the cross-source consensus. It provides useful details on identifying phishing emails and the appropriate actions to take. However, it lacks some specifics found in other articles, such as the exact email address for reporting phishi
Zakaj objektivnost (90): The article is largely neutral and factual, focusing on informing readers about phishing risks and protective measures. While it avoids overt bias, there is a slight emphasis on the consequences of falling victim to phishing, which may subtly influence reader perception.
Članek obravnava vpliv generativne umetne inteligence (AI) na kibernetsko varnost in informacijsko varnost ter poudarja priložnosti in izzive. Oktobr je mesec za ozaveščanje o kibernetski varnosti, v članku pa je poudarjeno, kako je generativna umetna inteligenca pospešila kibernetske grožnje, tako da je opravila, ki so nekoč trajala več dni, zmanjšala na nekaj minut. Strokovnjaki opozarjajo, da umetna inteligenca ponuja nova orodja za obrambo, hkrati pa omogoča bolj sofisticirane napade s tehnikami, kot je phishing, kjer napadalci zavajajo uporabnike, da razkrijejo osebne podatke prek e-pošte, SMS, aplikacij za pošiljanje sporočil in družbenih medijev. Slovenska skupina za odzivanje na računalniške nesreče (SI-CERT) je na naslovu phishing@cert.si uvedla posebno točko za poročanje o primerih phishinga, ki uporabnikom omogoča, da pošljejo primere takšnih napadov. Direktor SI-CERT Gorazd Božič pojasnjuje, da veliki jezikovni modeli predstavljajo skok v prilagodljivosti in ne revolucionarno spremembo, poudarja pa, da se obstoječe metode napada zdaj izvajajo hitreje in v zaporedjih, ki so bili prej preveč zapleteni za človeške akterje. Kritizira nekatere družbe, ki razvijajo generativno umetno inteligenco, ker pretiravajo z njihovimi zmožnostmi, in predlaga, da umetno inteligenco tržijo kot samoumno ali čustveno sposobno.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnoteženo razpravo o izzivih kibernetske varnosti, ki jih predstavlja generativna umetna inteligenca, vključno s strokovnimi mnenji SI-CERT in akademskih institucij. Ne podpira nobenega posebnega političnega stališča, temveč poudarja tehnične težave in rešitve.
Zakaj dejstva (70): The article discusses cybersecurity threats but does not directly address the specific issue of cryptocurrency scams mentioned in the primary source. While it references phishing, it lacks detailed information about the nature of the scams targeting beginners in the crypto space. This makes it less
Zakaj objektivnost (85): The article remains largely objective in discussing cybersecurity challenges introduced by AI. However, it focuses more on general trends rather than the specific scam scenarios described in the primary source. The tone is professional and balanced.
Članek obravnava nevarnosti goljufij s pomočjo računalniškega ujetništva, zlasti tistih, ki vključujejo ponarejena obvestila o dostavi. Bralci prejmejo sporočila, v katerih trdijo, da njihov paket ni bilo mogoče dostaviti, in jih prosijo, naj s klikom na navedeno povezavo potrdijo svoj naslov. Povezava vodi na spletno stran, ki je podobna legitimni dostavi, in uporabnike spodbuja, naj vnesejo podatke o plačilni kartici. Te prevare so vse pogostejše, v enem letu je bilo prijavljenih skoraj 2000 primerov, glede na SI-CERT, nacionalni center za odzivanje na kibernetsko varnost. Napadalci pogosto uporabljajo več ponarejenih spletnih mest, da uporabnike prevarejo in jih prisilijo, da vnesete občutljive podatke. V članku so poudarjeni trije razlogi, zaradi katerih je te prevare težko odkriti: dobro so napisane v slovenskem jeziku, natančno posnemajo pristne spletne strani in prihajajo ob pričakovanih časih, na primer, ko se pričakuje paket. Uporabnikom svetuje, naj dostopajo do bančnih, dostavnih ali nakupovalnih spletnih mest neposredno prek znanih aplikacij ali URL-jev, namesto da bi kliknili na nepričakovane povezave.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek se osredotoča na grožnje kibernetske varnosti in daje splošne nasvete za prepoznavanje poskusov phishinga. Ni političnih okvirov, pristranskosti ali omembe kakršnih koli političnih subjektov, strank ali politik. Vsebina ostaja nevtralna in informativna.
Zakaj dejstva (0): Completely irrelevant to the primary source document. Discusses phishing scams involving fake package delivery notifications rather than the PHP security vulnerability.
Zakaj objektivnost (50): While the tone is educational regarding phishing, it fails to address the assigned topic entirely, making objectivity relative to the event moot.
V članku je obravnavana pogosta spletna prevara, pri kateri uporabniki prejmejo sporočilo, v katerem trdijo, da paket ni bil dostavljen in jih prosijo, da potrdijo svoj naslov za ponovno dostavo. Sporočilo se zdi legitimno, z znanim logotipom in obliko dostave, vendar je v resnici poskus phishinga, namenjen kraji osebnih in finančnih podatkov. Uporabniki lahko kliknejo na povezavo in vnesejo podatke o plačilni kartici, ki jih lahko potem izkoristijo goljufi. Te prevare se pogosto zgodijo nepričakovano, zaradi česar so še posebej nevarne, saj izkoriščajo trenutek zaupanja in rutine.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek se osredotoča na splošno vprašanje kibernetske varnosti, povezano z spletnimi goljufijami, in ne vključuje nobenih političnih osebnosti, strank, politik ali spornih tem. Zagotavlja dejanske informacije o običajni vrsti goljufij, ne da bi zavzel stališče ali pokazal pristranskost do katere koli strani.
Zakaj dejstva (0): Identical content to Article 1. Completely unrelated to the PHP security event described in the primary source.
Zakaj objektivnost (50): Irrelevant to the task. Tone is appropriate for its actual subject matter (phishing awareness) but fails to engage with the required topic.
Kako je poročala vsaka stran
Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.
progresivno
sredina
konservativno
★
Kako je poročala vsaka stran
Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.
Slovenia
