VečerNeodvisen🔒Sredinapred 3 uramiV članku se obravnava spletna anketa "Besedomat", ki preizkuša sposobnost udeležencev, da prepoznajo, ali je določena beseda resnična ali izmišljena (pseudobeseda). Študija, ki jo je vodil jezikoslovnik Andrej Perdih iz inštituta slovenskega jezika pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), je analizirala več kot 48.600 vprašalnikov, ki jih je med novembrom 2024 in septembrom 2026 izpolnilo skoraj 40.000 udeležencev. Poudarja, da se velikost besednega sklada povečuje s starostjo in doseže približno 61.000 besed do starosti 75 let.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja jezikoslovno študijo brez očitnega ideološkega okvirja. Čeprav omenja naraščajoči vpliv angleščine na slovensko, je to predstavljeno kot zgodovinski in jezikovni trend, ne pa kot politično nabito vprašanje.
Na besedni zaklad najbolj vplivata starost in stopnja izobrazbe. Kaj vse je še pokazal Besedomat?V članku so obravnavane ugotovitve projekta Besedomat, ki je analiziral znanje slovenskih slovarjev. Poudarja, da starost in stopnja izobrazbe pomembno vplivajo na velikost slovarja, pri čemer posamezniki, stari do 75 let, poznajo približno 61.000 besed. Mlajši udeleženci so prepoznali sodobne izraze, kot so "prokrastinacija" in "manga", starejši udeleženci pa so prepoznali bolj tradicionalne besede, kot so "uzanca" in "bisaga". Študija je tudi opazila majhne razlike med moškimi in ženskami v prepoznavanju besed, čeprav je bila razlika minimalna. Lingvist Andrej Perdih je poudaril, da je naraščajoči vpliv angleščine na slovenski jezik naraven zgodovinski trend, ki ni nujno negativen.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja dejanske raziskovalne ugotovitve brez očitnega ideološkega nagibanja. Čeprav omenja vpliv angleščine na slovensko, to obravnava kot naravno jezikovno evolucijo in ne kot kritiko.
MladinaNeodvisenSredinapred 19 uramiV članku so obravnavani rezultati projekta "Besedomat", raziskave prepoznavanja besed, ki so jo izvedli raziskovalci na Inštitutu slovenskega jezika, Fakulteti za izobraževanje na Univerzi v Ljubljani, UKC Ljubljana in Univerzi v Novi Gorici. V raziskavi je sodelovalo skoraj 40.000 udeležencev, ki so v obdobju med novembrom 2024 in septembrom 2026 izpolnili več kot 48.600 vprašalnikov. Poudarja, da se velikost besednjaka povečuje s starostjo in stopnjo izobrazbe, pri odraslih v starosti 18 let, ki poznajo okoli 42.000 besed, povečuje na 54.000 pri 40 in 61.000 pri 75. V študiji so tudi ugotovljene razlike v prepoznavanju besed med spoloma in generacijami, pri starejših posameznikih prepoznavajo bolj tradicionalne izraze, kot so "uzanca" in "bisaga", medtem ko mlajši prepoznavajo sodobne izraze, kot so "prokrastinacija" in "manga". V članku je poudarjeno, da se je slovenski jezik v zadnjih 35 letih znatno spremenil, postal uradni jezik Slovenije in EU, zdaj pa se sooča z močnim vplivom angleščine, ki se vidi kot naravna grožnja, ne pa kot jezikovna evolucija.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene ugotovitve iz lingvističnega raziskovalnega projekta brez očitnega ideološkega okvirja. Čeprav omenja vpliv angleščine na slovensko, ga obravnava kot naravni zgodovinski trend, ne pa kot kritiko sedanjih politik ali političnega usmeritve.
Slovenia
