Slovenci poznajo več besed, ko se starajo

VečerNeodvisen🔒SredinaDejstva 95Objektivnost 907. 9. 2026

V članku se obravnava spletna anketa "Besedomat", ki preizkuša sposobnost udeležencev, da prepoznajo, ali je določena beseda resnična ali izmišljena (pseudobeseda). Študija, ki jo je vodil jezikoslovnik Andrej Perdih iz inštituta slovenskega jezika pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), je analizirala več kot 48.600 vprašalnikov, ki jih je med novembrom 2024 in septembrom 2026 izpolnilo skoraj 40.000 udeležencev. Poudarja, da se velikost besednega sklada povečuje s starostjo in doseže približno 61.000 besed do starosti 75 let.

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja jezikoslovno študijo brez očitnega ideološkega okvirja. Čeprav omenja naraščajoči vpliv angleščine na slovensko, je to predstavljeno kot zgodovinski in jezikovni trend, ne pa kot politično nabito vprašanje.

Zakaj dejstva (95): The article accurately reports the Besedomat project as an online survey where participants identify real vs. fake words. It cites specific numbers from the primary source document (40,000 participants, 48,600 questionnaires), mentions the 120-word list with 84 real and 36 fake words, and provides a

Zakaj objektivnost (90): The tone remains largely neutral and informative, presenting facts without overt bias. It quotes Andrej Perdih directly and avoids strong language or opinionated statements. However, it slightly emphasizes the fun aspect of the project ('jezikovna igra') more than the academic nature.

MladinaNeodvisenSredinaDejstva 94Objektivnost 926. 9. 2026

V članku so obravnavani rezultati projekta "Besedomat", raziskave prepoznavanja besed, ki so jo izvedli raziskovalci na Inštitutu slovenskega jezika, Fakulteti za izobraževanje na Univerzi v Ljubljani, UKC Ljubljana in Univerzi v Novi Gorici. V raziskavi je sodelovalo skoraj 40.000 udeležencev, ki so v obdobju med novembrom 2024 in septembrom 2026 izpolnili več kot 48.600 vprašalnikov. Poudarja, da se velikost besednjaka povečuje s starostjo in stopnjo izobrazbe, pri odraslih v starosti 18 let, ki poznajo okoli 42.000 besed, povečuje na 54.000 pri 40 in 61.000 pri 75. V študiji so tudi ugotovljene razlike v prepoznavanju besed med spoloma in generacijami, pri starejših posameznikih prepoznavajo bolj tradicionalne izraze, kot so "uzanca" in "bisaga", medtem ko mlajši prepoznavajo sodobne izraze, kot so "prokrastinacija" in "manga". V članku je poudarjeno, da se je slovenski jezik v zadnjih 35 letih znatno spremenil, postal uradni jezik Slovenije in EU, zdaj pa se sooča z močnim vplivom angleščine, ki se vidi kot naravna grožnja, ne pa kot jezikovna evolucija.

Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene ugotovitve iz lingvističnega raziskovalnega projekta brez očitnega ideološkega okvirja. Čeprav omenja vpliv angleščine na slovensko, ga obravnava kot naravni zgodovinski trend, ne pa kot kritiko sedanjih politik ali političnega usmeritve.

Zakaj dejstva (94): The article accurately presents the Besedomat project as both a linguistic research tool and a game for the public. It correctly reports the number of participants, the structure of the questionnaire, and the age-based vocabulary statistics. It also provides gender-specific word recognition examples

Zakaj objektivnost (92): The article maintains a balanced and neutral tone throughout, presenting facts without editorializing. It quotes Andrej Perdih directly and avoids taking sides or expressing personal opinions. The only minor issue is the inclusion of a partial sentence at the end, which might suggest incomplete repo

RTV Slovenija (MMC)Državni / javniSredinaDejstva 92Objektivnost 887. 9. 2026

V članku so obravnavane ugotovitve projekta Besedomat, ki je analiziral znanje slovenskih slovarjev. Poudarja, da starost in stopnja izobrazbe pomembno vplivajo na velikost slovarja, pri čemer posamezniki, stari do 75 let, poznajo približno 61.000 besed. Mlajši udeleženci so prepoznali sodobne izraze, kot so "prokrastinacija" in "manga", starejši udeleženci pa so prepoznali bolj tradicionalne besede, kot so "uzanca" in "bisaga". Študija je tudi opazila majhne razlike med moškimi in ženskami v prepoznavanju besed, čeprav je bila razlika minimalna. Lingvist Andrej Perdih je poudaril, da je naraščajoči vpliv angleščine na slovenski jezik naraven zgodovinski trend, ki ni nujno negativen.

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja dejanske raziskovalne ugotovitve brez očitnega ideološkega nagibanja. Čeprav omenja vpliv angleščine na slovensko, to obravnava kot naravno jezikovno evolucijo in ne kot kritiko.

Zakaj dejstva (92): This article accurately conveys the core findings of the Besedomat study, including participant numbers, word list composition, and age-related vocabulary growth. It also includes some specific examples of recognized words by different age groups. However, it adds a quote about English influence tha

Zakaj objektivnost (88): The article maintains a mostly objective tone but includes a subjective statement about English influence being 'not fateful,' which could be seen as a value judgment. It also uses promotional language like 'Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google,' which slightly undermines neutrality.

The Slovenia TimesNeodvisenSredinaDejstva: uradni vir/dokument ni zaznanObjektivnost 858. 9. 2026

Lingvistična študija, ki jo je izvedel Fran Ramovšov inštitut slovenskega jezika, razkriva, da se besedišče povprečnega slovenskega govorca znatno poveča s starostjo in doseže približno 61.000 besed do starosti 75 let. Ta raziskava uvrsti slovensko v redko skupino šestih svetovnih jezikov s podrobnimi podatki o razširjenosti besed.

Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene dejanske ugotovitve iz jezikovne študije brez očitnega ideološkega okvirja.

Zakaj dejstva: uradni vir/dokument ni zaznan

Zakaj objektivnost (85): The article presents the findings in a balanced manner, discussing both generational and gender differences without overt bias. However, it uses emotionally charged language such as 'stark generational and gender divides' which could be seen as slightly subjective, affecting the objectivity score.