Članek poroča o nizki produktivnosti sodnikov na specializirani enoti okrožnega sodišča v Ljubljani, ki obravnava zapletene kazenske primere. Poudarja, da sodnik Mojca Kocjančić, znan kot "sodišče Janković", v preteklem letu ni izdal nobene odločbe v teh primerih, kljub temu, da je pogosto obravnaval primere, v katerih je bil vključen župan Zoran Janković. Podobno je vodja enote Ciril Keršmanc v letih 2024 in 2023 v takih primerih izdal manj kot dve odločbi. Članek ugotavlja, da vsi sodniki na enoti prejmejo najvišje plače (med 7.000 in 8.000 EUR bruto na mesec), tudi če ne obravnavajo zapletenih primerov. To je privedlo do obtožb, da so ustvarili sodno elito, ki je sposobna upravljati zapletene primere. Zakon omogoča, da se ti sodniki plačujejo kot višji sodniki, medtem ko delajo na specializiranih primerih. Kljub temu, da imajo na glavnem sodišču do 14 sodnikov, je bilo v preteklem letu izdanih le 20 odločb v teh primerih, kljub temu, da so sodniki v povprečno razrešili samo 1,5 strani zapletenih primerov, potem ko so jih razrešili, in to pomeni, da je logistično težje rešiti zapletne primere, saj so zapleteni s tem, ki vključujejo več tisoč zapletenih dokumentov.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je slabo delovanje sodnikov v kompleksnih zadevah označeno kot sistemsko vprašanje, kar kaže, da se visoke plače uporabljajo za ustvarjanje privilegirane sodne elite.
Zakaj dejstva (75): The article reports on data regarding the low productivity of judges at Ljubljana District Court's specialized unit, citing specific examples like Judge Mojca Kocjančič and head judge Ciril Keršmanc. It references media pressure as a factor in some cases, but does not provide direct sources for thes
Zakaj objektivnost (65): The tone suggests skepticism toward the judges' performance and implies potential systemic issues. While not overtly biased, the language carries a critical undertone, especially when discussing the impact of media pressure and the implications for judicial capability.




