Kaj je "vročinska kupola" Omega, ki je ujela Slovenijo in nam ne da dihati niti ponoči?

Močna toplotna kupola, znana kot Omega, je to poletje zajela Slovenijo in velik del Balkana, regijo pa je ujela v nemilosrdne visoke temperature, zaradi katerih je bilo težko dihati tudi ponoči.

Pod njim se zrak potopi, stisne in segreva, zaradi česar se toplota kopiči blizu tal in traja več dni ali celo tednov. Ta vrsta vremenskega vzorca je pogosto povezana z blokirnim sistemom, imenovanim Omega, ki preprečuje prihod hladnejših zračnih mas.

Na Balkanskem polotoku naj bi se situacija še okrepila, najbolj ekstremni pogoji pa naj bi se pojavili v panonski bazeni in na zahodnem Balkanu. V četrtek bi se lahko temperature na Madžarskem, vzhodni Hrvaški, severni Srbiji in v nekaterih delih Romunije dvignile na 40 do 43 stopinj Celzija.

Vročina se bo postopoma širila proti Bolgariji, Grčiji in vzhodni Evropi, kar bo povečalo verjetnost gozdnih požarov zaradi suhe vegetacije in tal, ki jih povzroča izsušena zračna masa.

Če se bodo te napovedi izkazale za resnične, bo toplotni val še naprej eden najintenzivnejših vremenskih dogodkov tega poletja, Slovenija in Balkan pa bodo še naprej prizadete zaradi izjemno vroče zračne mase.

Visoka stopnja vlažnosti še dodatno poslabša težavo, saj poveča tako imenovani indeks toplote, zaradi česar je zaznana temperatura bistveno višja od dejanskega merjenja. Poleg človeškega zdravja dolgotrajna vročina vpliva tudi na okolje. EU opozarja, da toplotna kupola pospešuje izhlapevanje vlage iz tal, kar poglablja suhe razmere. To ima posledice za kmetijsko proizvodnjo in povečuje tveganje za hitro širjenje gozdnih požarov, zlasti v južni Evropi in na Balkanu. Kombinacija visoke temperature in nizke vlažnosti ustvarja idealne pogoje za požare, ki se vžgejo in hitro širijo, kar ogroža tako ekosisteme kot človeška naselja.