ON
← Nazaj na pregled
Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov
Croatia🏛️ PolitikaSredina23. 8. 2026

Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov

Danes je evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, vključno z nacizmom, fašizmom in komunizmom. Hrvaška je ta dan praznovala od leta 2011, s čimer se je pridružila večini držav članic EU, da bi razmislila o občutljivih in zapletenih vprašanjih skupne zgodovine. Novi zakon o javnih praznikih, ki začne veljati 1. januarja 2020, uradno priznava ta dan pod imenom "Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov". Ta pobuda je namenjena ohranjanju zgodovinskega spomina, da bi se prihodnje generacije lahko naučile iz njega in zgradile družbe, ki temeljijo na demokraciji in spoštovanju temeljnih pravic. Evropski parlament je priporočil, da vsaka država prilagodi čas in način spominjanja v skladu z lastno zgodovino in tradicijo. Hrvaška se je 23. avgusta pridružila Estoniji, Latviji, Litvi, Sloveniji in Švedski, medtem ko so druge članice EU 27. januarja praznovale mednarodni dan spomina na holokavst.

23. avgusta je Hrvaška obeležila Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov z obredom, ki je potekal na več lokacijah po vsej državi.

Evropski dan spomina, znan tudi kot dan črnega traku, spominja na podpis pakta Molotov-Ribbentrop leta 1939, pogodbe o nenapadanju med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo, ki je vključevala tajne protokole, ki so razdelili področja vpliva v vzhodni Evropi.

Predsednik hrvaškega parlamenta Gordan Jandroković je prisotnikom nagovoril, da Goli Otok simbolizira zločine komunistične Jugoslavije. Opozoril je, da so mnogi Hrvati trpeli pod vsemi tremi totalitarnimi režimi, nacizmom, fašizmom in komunizmom, in poudaril potrebo po spominu na te tragedije, da bi preprečili njihovo ponovitev. Jandroković je kritiziral poskuse romantizirati zgodovino Jugoslavije, ki je bila diktatura, ki je preganjala svoje politične nasprotnike z različnimi sredstvi, vključno z zaporom, prisilnim delom in usmrtitvijo.

Na spomeniku na Goli Otoku je Jandroković postavil vence in prižgal sveče pred spomeniki v čast žrtvam komunističnega režima. Obiskal je tudi mesta, povezana z fašističnim italijanskim koncentracijskim taboriščem Kampor, kjer je bilo pridržanih približno 15.000 ljudi, večinoma Hrvatov, Slovencev in Judov. Ocene kažejo, da je zaradi težkih pogojev in lakote tam umrlo med 1.500 in 4.000 posameznikov.

V Soboliju so se zbrali predstavniki lokalne uprave, Združenja hrvaških prostovoljcev domovinske vojne in stranke HDZ, da bi poklonili čast žrtvam fašizma, nacizma in komunizma. V Jelenju je bila slovesna maša, ki jo je vodil duhovnik Tomislav Ćurić, ki je poudaril pomen spominjanja na preteklost za izgradnjo pravičnejše prihodnosti.

Hrvaška je aktivno sodelovala na Evropskem dnevu spomina od leta 2011, s čimer se je pridružila drugim državam EU, kot so Estonija, Latvija, Litva, Slovenija in Švedska.

Hrvaška je skupaj z več drugimi članicami EU za ta namen izbrala 23. avgust, medtem ko drugi praznujejo 27. januar, mednarodni dan spominjanja na holokavst.

V Zagrebu je nadškof Dražen Kutleša pozval oblasti, naj bodo dosledne pri pristopu do vseh žrtev totalitarnih režimov, poudarjal pa je, da mora biti pravica za vse. Kritiziral je pomanjkanje odgovornosti za storilce zločinov komunistične dobe in poudaril, da so mnogi prejeli časti, namesto da bi se soočili s posledicami za svoja dejanja. Kutleša je pozval k enotnemu stališču pri priznavanju trpljenja vseh žrtev, ne glede na odgovoren režim.

Ti obredi niso samo častili mrtvih, temveč so tudi okrepili odločnost, da se takšna grozodejstva ne bodo nikoli več ponovila.

Kako je nastalo to poročilo. Objektivne novice je to poročilo napisal iz 7 izvornih člankov s pomočjo umetne inteligence po naši metodologiji. Gre za naše lastno besedilo, ne za kopijo posameznega medija. Preberite našo metodologijo.

Odgovorni urednik: Matej BašaSte opazili napako? Sporočite jo

11 poročil

N1 Hrvatska logoN1 HrvatskaNeodvisenProgresivnoDejstva 100Objektivnost 10023. 8. 2026
Jandroković: Goli otok je eden od simbolov zla komunistične Jugoslavije

Na Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov je predsednik hrvaškega parlamenta Gordan Jandrokokić govoril na Goli Otoku in dejal, da otok simbolizira zločine, storjene v času komunistične Jugoslavije. Poudaril je, da so Hrvaška in njen narod trpeli vse tri totalitarne režime, nacizem, fašizem in komunizem, in poudaril trpljenje številnih Hrvatov zaradi diskriminacije na podlagi etnične pripadnosti, vere, narodnosti ali političnih prepričanj. Jandroković je opisal Goli Otok kot mesto, kjer so bili preganjani na tisoče, mnogi so bili ubiti, režim pa je z nasprotniki ravnal okrutno.

Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se razpravlja o negativni zapuščini komunistične Jugoslavije, poudarja pa avtoritarno naravo in trpljenje pod njenim režimom.

Zakaj dejstva (100): This article provides identical factual content to item 1, accurately describing Croatia's designation of August 23rd as a memorial day for victims of totalitarian regimes, citing relevant laws and European Parliament resolutions. All information is consistent with the cross-source consensus.

Zakaj objektivnost (100): The article maintains a completely neutral tone, presenting only factual information about the commemoration event and related legislative measures without any subjective bias or emotional language.

tportal logotportalNeodvisenSredinaDejstva 100Objektivnost 10023. 8. 2026
Danes je Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov: Hrvaška za spomenik prispeva 70.000 evrov

Hrvaška je 23. avgust določila za evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov, ki se ujema z več drugimi državami članicami EU, kot so Estonija, Latvija, Litva, Slovenija in Švedska. Ta odločitev je bila formalizirana z novim zakonom, sprejetim januarja 2020, ki priznava 23. avgust kot dan za razmislek o tragedijah totalitarizma, vključno z nacizmom, fašizmom in komunizmom.

Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene dejanske informacije o tem, kako je Hrvaška sprejela nacionalni spominni dan, ki je usklajen z evropskimi pobudami, omenili so finančni prispevek k spominski projektu in citirali vladnega ministra.

Zakaj dejstva (100): This article provides precise details about Croatia's adoption of August 23rd as a memorial day for victims of totalitarian regimes, referencing the law enacted in 2020 and the European Parliament's resolutions. All information matches the cross-source consensus and is presented without embellishmen

Zakaj objektivnost (100): The article maintains a strictly factual and neutral tone throughout, presenting historical background, legal changes, and international comparisons without any subjective commentary or emotional language.

N1 Hrvatska logoN1 HrvatskaNeodvisenSredinaDejstva 100Objektivnost 10023. 8. 2026
Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov

Danes je evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, vključno z nacizmom, fašizmom in komunizmom. Hrvaška je ta dan praznovala od leta 2011, s čimer se je pridružila večini držav članic EU, da bi razmislila o občutljivih in zapletenih vprašanjih skupne zgodovine. Novi zakon o javnih praznikih, ki začne veljati 1. januarja 2020, uradno priznava ta dan pod imenom "Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov". Ta pobuda je namenjena ohranjanju zgodovinskega spomina, da bi se prihodnje generacije lahko naučile iz njega in zgradile družbe, ki temeljijo na demokraciji in spoštovanju temeljnih pravic. Evropski parlament je priporočil, da vsaka država prilagodi čas in način spominjanja v skladu z lastno zgodovino in tradicijo. Hrvaška se je 23. avgusta pridružila Estoniji, Latviji, Litvi, Sloveniji in Švedski, medtem ko so druge članice EU 27. januarja praznovale mednarodni dan spomina na holokavst.

Ocena pristranskosti (Sredina): V članku je uravnotežen pregled sprejetja evropskega dneva spomina na žrtve totalitarnih režimov s strani Hrvaške. V članku so opisani zgodovinski kontekst, pravni okvir, mednarodna usklajenost ter omenjena načrtovana gradnja vseevropskega spomenika.

Zakaj dejstva (100): The article accurately reports on the parliamentary speaker's visit to Goli Otok and his statements about its symbolic significance regarding communist Yugoslavia. The content aligns precisely with the cross-source consensus and includes direct quotes from the speaker.

Zakaj objektivnost (100): The article remains neutral in tone, simply reporting the speaker's words and actions without adding personal opinion or biased interpretation. It presents the event as a straightforward commemorative activity.

Jutarnji list logoJutarnji listNeodvisenSredinaDejstva 100Objektivnost 10023. 8. 2026
V nedeljo bo Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov

V članku je obravnavana udeležba Hrvaške na Evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki se praznuje 23. avgusta. V članku je pojasnjeno, da je ta datum ustanovil Evropski parlament z izjavo leta 2008 in ga potrdil z resolucijo leta 2009.

Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene informacije o usklajenosti Hrvaške s prakso EU v zvezi z dnevi spomina, s poudarkom na zgodovinskih in kulturnih vidikih.

Zakaj dejstva (100): This article provides identical factual content to items 1 and 3, accurately describing Croatia's designation of August 23rd as a memorial day for victims of totalitarian regimes, citing relevant laws and European Parliament resolutions. All information is consistent with the cross-source consensus.

Zakaj objektivnost (100): The article maintains a completely neutral tone, presenting only factual information about the commemoration event and related legislative measures without any subjective bias or emotional language.

HRT (Hrvatska radiotelevizija) logoHRT (Hrvatska radiotelevizija)Državni / javniSredinaDejstva 95Objektivnost 8523. 8. 2026
Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov

V članku se obravnava o tem, kako Hrvaška praznuje Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki se praznuje 23. avgusta. V članku je pojasnjeno, da je ta datum Hrvaška sprejela leta 2011 in ga leta 2020 uresničila z zakonodajo, ki je v skladu s priporočili Evropskega parlamenta. Dan ima za cilj spodbujati razmišljanje o skupni zgodovini in demokratičnih vrednotah, spodbuditi prihodnje generacije, da se učijo iz preteklosti. Hrvaška se pridruži državam, kot so Estonija, Latvija, Litva, Slovenija in Švedska, pri praznovanju tega dne, medtem ko se druge 27. januarja spominjajo na mednarodni dan spomina na holokavst. V članku so omenjeni načrti za vseevropski spomenik žrtvam totalitarizma in je navedeno, da je Hrvaška za njegovo gradnjo namenila 70.000 evrov.

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja informacije o usklajevanju Hrvaške s praksami Evropske unije glede spominovnih dni, pri čemer se osredotoča na zgodovinsko spominovanje in demokratične vrednote.

Zakaj dejstva (95): The article accurately reports the establishment of August 23rd as Europe Day of Remembrance for Victims of Totalitarian Regimes in Croatia, aligning with the cross-source consensus that Croatia joined most EU member states in observing this day. It provides specific dates and legal references such

Zakaj objektivnost (85): The article presents the information in a formal and informative tone, focusing on the historical and legislative background. While it does not take an overtly political stance, there is a slight emphasis on the importance of remembrance and democratic values, which may lean slightly towards a posit

Novi list logoNovi listNeodvisenSredinaDejstva 90Objektivnost 8521. 8. 2026
Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov v Riji

V Rijeci, Hrvaška, so uradniki in lokalne osebnosti sodelovali pri praznovanju evropskega dneva spomina na žrtve totalitarnih režimov 23. avgusta. Dogodek je bil zaznamovan z položitvijo vencev na mestnem pokopališču Kozala, v čast žrtvam nacizma, fašizma in komunizma. Zamenjalec župana Aleksandar-Saša Milaković in začasni vodja mestnega urada Vlatko Car Prijić sta se pridružila neodvisni mestni svetnici Enea Dessardo v tem počastitvi. Dan, znan kot Dan črnega trakta, spominja na Molotov-Ribbentropov pakt, podpisan leta 1939, ki je razdelil vzhodno Evropo med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Spomin služi tistim, ki so trpeli pod totalitarnimi režimi, in poudarja pomen demokracije, človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnotežen opis občinskega spominskega dogodka, ki se osredotoča na zgodovinsko spominjanje brez očitnega ideološkega nagibanja.

Zakaj dejstva (90): This article provides a factual report on the commemorative event in Rijeka, including the participation of local officials and the historical context of the European Day of Remembrance. It accurately describes the activities and the significance of the day without adding subjective interpretations.

Zakaj objektivnost (85): The article maintains a neutral and informative tone, focusing on the events and participants without introducing personal opinions or emotional language. It presents the facts objectively, emphasizing the commemoration and historical background without bias.

Novi list logoNovi listNeodvisenSredinaDejstva 90Objektivnost 7523. 8. 2026
Dan spomina na žrtve totalitarnih režimov: čast žrtvam fašizma, nacizma in komunizma

23. avgusta, ki je znan kot Dan spomina na žrtve totalitarnih režimov, so se različne delegacije zbrale na spominskih spomenikih v Soboliju, Jelenju, Lipju in Kostreni, da bi častile tiste, ki so trpeli pod fašističnimi, nacističnimi in komunističnimi režimi v 20. stoletju. Dogodek so organizirale lokalne oblasti, vključno z mestnim svetom Čavle, Združenjem hrvaških prostovoljcev domovinske vojne in HDZ Grobnice. V Jelenješki cerkvi, ki je bila posvečena sv. Mihovilu, je potekala svečana maša, kjer je duhovnik Tomislav Ćurić poudaril pomen upiranja zatiralnim silam. Izbira te lokacije je bila simbolična zaradi spominske plošče v čast duhovnikom, ubitih med drugo svetovno vojno.

Ocena pristranskosti (Sredina): V članku je uravnotežen opis spominskega dogodka v čast žrtvam totalitarnih režimov. Vključuje stališča več skupin, kot so lokalne oblasti, verski voditelji in združenja veteranov, ne da bi očitno podpirali določeno politično ideologijo.

Zakaj dejstva (90): The article accurately describes the commemoration event in Soboli and mentions the participation of various groups including the local government, volunteer associations, and political parties. It provides specific locations and names of participants, aligning with the cross-source consensus that t

Zakaj objektivnost (75): The article uses emotionally charged language such as 'iskreno žalimo' (we sincerely regret) and emphasizes moral lessons from history. While it presents facts objectively, the tone leans toward sentimentality and moralizing, which slightly reduces its neutrality.

Večernji list logoVečernji listNeodvisenProgresivnoDejstva 88Objektivnost 6523. 8. 2026
Jandroković: 'Goli otok je eden od simbolov zla komunistične Jugoslavije'

Predsednik hrvaškega parlamenta Gordan Jandroković je na evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov govoril o Goli Otoku in poudaril, da otok simbolizira zločine, storjene v času komunistične Jugoslavije. Poudaril je trpljenje tisočih pod vsemi tremi totalitarnimi režimi, nacizmom, fašizmom in komunizmom, ter poudaril, da je Hrvaška in njen narod prenašala te sisteme. Jandroković je kritiziral poskuse romantiziranja Jugoslavije in jo označil za diktaturo, ki je zatirala politične nasprotnike z različnimi sredstvi, vključno z usmrtitvijo in preganjanjem.

Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se razpravlja o negativni zapuščini komunistične Jugoslavije, poudarjajo pa se sistematični zatiranje in kršitve človekovih pravic.

Zakaj dejstva (88): The article accurately reports Jandroković's statement that Goli Otok symbolizes the evil of communist Yugoslavia, citing the persecution and killings of tens of thousands. This aligns with historical accounts of the island's role under Yugoslav rule. The reference to the European Day of Remembrance

Zakaj objektivnost (65): The article has a clear ideological slant, emphasizing the negative aspects of communist Yugoslavia and suggesting that some people romanticize it. The language is emotionally charged, particularly when describing the 'romanticization' of Yugoslavia, which implies a judgment on those who hold such v

tportal logotportalNeodvisenSredinaDejstva 85Objektivnost 7023. 8. 2026
Jandroković je poklonil žrtvam fašizma in levici rekel: "Tu jih žal ne vidim".

V govoru na spominski lokaciji koncentracijskega taborišča Campor je hrvaški politik Jandroković izrazil spoštovanje do žrtev fašistične Italije in komunistične Jugoslavije ter poudaril pomen spominjanja na vse zgodovinske krivice. Poudaril je ocenjeno število žrtev, predvsem Hrvatov, Slovencev in Judov, ki so tam umrli med drugo svetovno vojno. Jandroković je kritiziral pomanjkanje zastopanosti levičarskih političnih strank na takih spominskih spomenikih in opozoril na njihovo odsotnost na podobnih dogodkih, kot so tisti, ki spominjajo žrtve komunističnih režimov.

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek obravnava občutljiva zgodovinska vprašanja in kritizira odsotnost levičarskih predstavnikov, vendar ne kaže jasnega ideološkega nagibanja.

Zakaj dejstva (85): The article reports Jandroković's statements regarding commemorations at Kampor, referencing estimates of around 15,000 people in the camp and deaths between 1,500 and 4,000. These figures align with historical records of the Campor concentration camp during WWII. The article also mentions the comme

Zakaj objektivnost (70): The tone leans towards supporting the commemoration of fascist victims while subtly criticizing the focus on communist victims. The language used suggests a preference for remembering fascist atrocities over communist ones, which introduces bias. The article frames the issue as a matter of national

HRT (Hrvatska radiotelevizija) logoHRT (Hrvatska radiotelevizija)Državni / javniKonservativnoDejstva 85Objektivnost 6022. 8. 2026
Evropa je obsodila naciste in fašiste, ne pa komunistične zločine.

V govoru med spominsko službo v bližini Mostarja je zagrebaški nadškof Dražen Kutleša kritiziral Evropo, ker obsoja nacizem in fašizem, vendar ne obravnava zločinov komunističnih režimov. Poudaril je, da so se nacistični režimi soočali s soji, kot je bil Nürnberški proces, komunistični storilci pa so bili pogosto nagrajeni, ne pa kaznovani. Kutleša je pozval vlade, naj ravnajo enako z vsemi žrtvami totalitarnih režimov in uporabljajo dosledne moralne standarde. Dogodek je potekal v spominski kompleksu 'Grob Mirlje', ki se gradi v Bili, posvečen žrtvam druge svetovne vojne in jugoslovanskih vojn, kjer je bilo do zdaj postavljenih več kot 22.000 belih križev.

Ocena pristranskosti (Konservativno): Članek kritično gleda na komunistične režime in njihovo pomanjkanje odgovornosti, pri čemer uporablja čustveno nabito besedilo, kot je "grobna tišina", in poudarja potrebo po enakopravni pravici za vse žrtve.

Zakaj dejstva (85): The article accurately reports the statements made by Mons. Dražen Kutleša regarding the lack of condemnation for communist crimes compared to Nazi and fascist regimes. It includes direct quotes from his speech and provides context about the Memorial Complex 'Groblje mira.' However, it does not prov

Zakaj objektivnost (60): The article presents the views of Mons. Kutleša but uses emotionally charged language such as 'grobna tišina' (grave silence) and references the suffering of families under communist rule. This framing may imply a bias toward condemning communist regimes more than others, even if it is based on the

Telegram.hr logoTelegram.hrNeodvisenKonservativnoDejstva 75Objektivnost 6523. 8. 2026
Jandroković je poklonil žrtvam fašizma in levici rekel: "Tu ne vidim predstavnikov levice".

Predsednik poslanske zbornice Gordan Jandroković je med Evropskim dnem spomina na žrtve totalitarnih režimov na spominsko pokopališče Kampor na Rabu poklonil žrtvam fašističnih taborišč. Poudaril je pomen spominjanja na vse žrtve totalitarnih režimov, vključno s tistimi fašizma in komunizma, in poudaril, da vsaka nedolžna žrtev zasluži enako priznanje. Jandroković je poudaril, da je bilo v italijanskem fašističnem taborišču v Kamporu ubitih med 1.500 in 4.000 ljudi, večinoma Hrvatov, Slovencev in Judov.

Ocena pristranskosti (Konservativno): V članku se spomin na žrtve fašizma obravnava kot potreben in uravnotežen akt, hkrati pa se subtilno kritizira odsotnost levičarskih predstavnikov.

Zakaj dejstva (75): The article reports on President of the Chamber Gordan Jandroković paying tribute to victims of fascism at the Kampor memorial site. It provides numbers estimating between 1500 and 4000 deaths, aligning with cross-source consensus. The mention of different groups (Croats, Slovenes, Jews) and the emp

Zakaj objektivnost (65): The tone is respectful and commemorative, focusing on remembrance and moral responsibility. While not overtly biased, there is a clear political undertone in emphasizing the importance of national memory and condemning past regimes, which may subtly favor left-leaning perspectives.

Kako je poročala vsaka stran

Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.

Kako je poročala vsaka stran

Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.

Postani podpornik

Poročanje po svetu

Isti dogodek, kot so ga poročali v drugih državah.

Poročanje po svetu

Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.

Postani podpornik

Preverjanje trditev

Ključne dejanske trditve in koliko virov jih potrjuje oz. zavrača.

Preverjanje trditev

Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.

Postani podpornik

Ohranimo novice poštene.

ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 4 €/mesec.

Postani podpornik

Povezane zgodbe