(INTERVJU) Tone Škrjanec: Čaj je še ostal, le da ga zdaj pijemo doma
Tone Škrjanec, slovenski pesnik, odgovarja na vprašanje o svojem začetku v poeziji. Predstavi svoje zgodnje zgodovino kot del druščine prijateljev na faksu, kjer so organizirali branje pesmi. Navede ime nekotereh sošolcev, kot so Ščurk, Luži, Peco, Mojca in Perošin Lov, ki je bil mlajši v zraven brenkal. Škrjanec opozori, da je vse, kar so storili, bilo avantgardno, medtem ko danes mnogi kombinirajo poezijo z kulinarico. Razvije razmislil o tem, kako so nekateri razvili legende okoli svojih začetkov, in op branil svoj začetek z knjigo Jacka Kerouaca, kar je omogočilo dostop do mučnikov. Opisuje tudi svoje kasunične pesmi v poeziji, vključno z pesmivo Dialog v zgodovini, ki je objavil v Tribunalu, da je objavil svojo podobo Vilenica pod imenom Škrenica, ki je v središču identitete.
Goran Vojnović, novinar pri Profimediji, je v nedavnem članku z naslovom Zakaj nimamo muzeja pesnikov? Katere knjige bere Šeško? postavil vprašanja o slovenski kulturni identiteti.
Pojasnjuje, da kljub temu, da je Slovenija narod pesnikov, nima muzejev, namenjenih njenim največjim pisateljem, za razliko od mest, kot je Dublin, ki časti svoje literarne osebnosti prek namenskih institucij.
Nadalje ugotavlja, da so bile priložnosti za spodbujanje branja med mladimi izgubljene, kljub znatnim naložbam v pismenostne kampanje. Ta kritika se razteza na nepoznavanje in praznovanje lokalnih literarnih ikon, kot je Metka Kraševc, ki bi jo lahko primerjali s Frido Kahlo v smislu njenega umetniškega pomena.
Med njimi so bili posamezniki, kot so Ščurk, Luži in Peco, ki so skupaj z njim pisali pesmi. Pero Lovšin, nekoliko mlajši od Škrjaneca, je bil tudi del tega kroga in prispeval k ustvarjalnim prizadevanjem skupine.
Sčasoma je odkril sodobne slovenske avtorje, kot so Ivan Volarič (Feo), Blaž Ogorevc, Matjaž Hanžek, Iztok Osojnik in Tomaž Šalamun, katerih delo je pustilo trajen vtis. Kljub tem vplivom je Škrjanec odložil objavo lastne poezije do leta 1997, ko je bil star 34 let, zaradi samozavesti o javnem izpostavljanju.
Škrjanecovo pesniško potovanje je ostalo globoko osebno in introspektivno skozi njegovo kariero. Priznava, da je njegova zadržanost pri objavljanju prej izhajala iz strahu pred sodbo in željo po zasebnosti. Vendar pa je sčasoma našel svoj glas in nadaljeval z raziskovanjem tem, ki so mu bile blizu.
Mednarodni literarni festival Vilenica se bliža 41. izdanju, Škrjanec pa bo osrednja figura, ki bo sodelovala v razpravah, ki bodo osredotočene na tekočnost identitete.
Po njegovem mnenju mu je njegovo poznejše pojavljanje omogočilo sožitje z novimi glasovi, kar je ustvarilo občutek generacijske enotnosti namesto delitve.
Pojdite k primarnim virom (1)
Uradni viri, na katerih temelji poročanje. Preberite jih neposredno in se izognite uokvirjanju.
V članku se slavi Ana Marija Kovač, ki že 24 let organizira in vodi vsakoletni "Predšmarni večer" na jezeru Bled. Dogodek združuje prijatelje, domoljubce in ljubitelje slovenskega jezika, da bi poslušali branje, ki časti regijo, njene ljudi in njihovo kulturo.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek se osredotoča na kulturne dogodke in se ne ukvarja s političnimi vprašanji, uradniki ali politikami.
Zakaj dejstva (85): The article describes an event at Bled where Ana Marija Kovač leads a literary reading. It provides specific details about her role and the nature of the event, but lacks external verification as no primary source was available. The description aligns with typical cultural events in Slovenia, sugges
Zakaj objektivnost (70): The tone is highly celebratory and reverent towards Ana Marija Kovač, using emotionally charged language such as 'globokim občudovanjem' and 'hvaležnostjo'. This suggests a positive bias towards the subject rather than a neutral reporting.
V članku se razpravlja o slovenski kulturni identiteti in njenem odnosu do literature in umetnosti, pri čemer je poudarjena neskladnost med nacionalnim ponosom in pomanjkanjem posvečenih institucij, ki slavijo slovensko literarno dediščino.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se razprava osredotoča na podcenjevanje slovenske literarne dediščine in kritizira neuspeh države pri podpori kulturnih institucij, kar kaže na sistematično zanemarjanje intelektualnih in umetniških prispevkov.
Zakaj dejstva (85): The article discusses the lack of museums dedicated to Slovenian poets in Ljubljana compared to cities like Dublin, referencing specific poets and literary works such as Kovačičevih Prišlekov. It references a statement by Benjamin Šeško about preferring reading over TikTok but does not provide direc
Zakaj objektivnost (70): The tone is somewhat critical of Slovenian attitudes toward local art and literature, suggesting a national self-criticism. While the article presents an argument, it uses emotive language and frames the issue through a narrative that implies a national failure, rather than presenting a balanced dis
RTV Slovenija (MMC)Državni / javniProgresivnoDejstva 80Objektivnost 653. 9. 2026
Ukrajinski pisatelj in glasbenik Serhij Žadan je na 41. mednarodnem literarnem festivalu Vilenica v Ljubljani govoril o kulturni identiteti v vlogi literature v času vojne z Ukrajino v Rusiji. Žadan je izrazil mnenje, da se ne gre za vojno za ozemlje, temveč za vojno proti ukrajinskemu narodu. Med pogovorom je poudaril pomembnost kulturne izmenjave v vztrajnost Ukrajincev v ohranjanju svoje kulture, celo v zavetju zaklonišč. Tudi politične osebnosti so opisal kotasne, medtem ko so kulturniki, kot so pisatelji in pesniki, njegovi pesmi mnenju dolgoročne v zveneči. Pogovor je bil sestavljen s pregledom njegovega dela, prevladujočega v kulturnih organizacijah dogodkov, s pomenom humanitarnega dela.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je konflikt med Ukrajino in Rusijo označen kot vojna proti ukrajinskemu ljudstvu, ne pa kot teritorialni spor, kar je v skladu z levičarskimi pogledi, ki poudarjajo humanitarne skrbi in nacionalno suverenost nad geopolitičnimi interesi.
Zakaj dejstva (80): The article reports on a speech by Ukrainian author Serhij Žadan at the Vilenica Festival. It includes quotes and mentions his views on cultural identity and the war in Ukraine. While there is no primary source, the content is consistent with known information about the festival and the author's pub
Zakaj objektivnost (65): The article presents Žadan's perspective on the conflict, describing it as 'vojna proti ukrajinskemu narodu', which is a strong and potentially controversial statement. The language used is somewhat biased, focusing on Žadan's viewpoint without presenting opposing perspectives.
Tone Škrjanec, slovenski pesnik, odgovarja na vprašanje o svojem začetku v poeziji. Predstavi svoje zgodnje zgodovino kot del druščine prijateljev na faksu, kjer so organizirali branje pesmi. Navede ime nekotereh sošolcev, kot so Ščurk, Luži, Peco, Mojca in Perošin Lov, ki je bil mlajši v zraven brenkal. Škrjanec opozori, da je vse, kar so storili, bilo avantgardno, medtem ko danes mnogi kombinirajo poezijo z kulinarico. Razvije razmislil o tem, kako so nekateri razvili legende okoli svojih začetkov, in op branil svoj začetek z knjigo Jacka Kerouaca, kar je omogočilo dostop do mučnikov. Opisuje tudi svoje kasunične pesmi v poeziji, vključno z pesmivo Dialog v zgodovini, ki je objavil v Tribunalu, da je objavil svojo podobo Vilenica pod imenom Škrenica, ki je v središču identitete.
Ocena pristranskosti (Sredina): Vsebina je osredotočena na kulturo v književnosti, brez neposrednega političnega stališča ali polemike.
Zakaj dejstva (65): The article provides personal recollections from Tone Škrjanec about his early literary involvement and interactions with fellow students and writers like Pero Lovšin. While these accounts are subjective and based on memory, they align with broader historical narratives of Slovenian literary circles
Zakaj objektivnost (70): The tone is reflective and nostalgic, focusing on personal experiences without overt bias. The narrative remains centered on the speaker's perspective but does not attempt to frame the subject as a political or ideological issue. There is no strong emotional manipulation, though some sentimentality
Kako je poročala vsaka stran
Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.
progresivno
sredina
konservativno
★
Kako je poročala vsaka stran
Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.
Slovenia
