Inštitut 8. marec umika tožbo zoper Aleša Hojsa zaradi krnitve ugleda
Inštitut 8. marec je umaknil tožbo proti nekdanjemu notranjemu ministru Alešu Hojsu zaradi domnevnega škodovanja njihovemu ugledu. Obravnava, ki je bila za sredo načrtovana na okrožnem sodišču v Ljubljani, je bila odpovedana, ker je direktorica inštituta, Nika Kovač, morala ostati v Združenih državah zaradi poklicnih obveznosti. Organizacija je preko družbenih omrežij sporočila, da so dali prednost obveznostim direktorice pred pravnimi postopki in da bodo po njenem vrnitvi osredotočeni na svojo notranjo kampanjo za referendum. Tožba, vložena v začetku leta 2023 med tretjo vlado Janeza Janše, je izvirala iz objav na platformi X, ki so trdile, da je referendum o vodnem zakonu, ki ga je organizirala civilnodružbena skupina, povzročil pomanjkanje vode za gašenje požarov na območju Krasa. Inštitut je trdil, da so takšne obtožbe žaljive in del širšega vzorca žalitev, ki so bile usmerjene proti njim med prejšnjo upravo.
The Institute 8 March has withdrawn its lawsuit against former interior minister Aleš Hojs, ending a legal dispute that has lasted over three years. The organization announced on social media that it would abandon the claim for 3,000 euros in damages because director Nika Kovač could not attend the scheduled court hearing at the Ljubljana District Court due to extended professional obligations in the United States. The institute stated that fulfilling Kovač’s duties abroad was currently more important than continuing the judicial proceedings. Following the withdrawal, Hojs publicly rejected allegations of a settlement, posting a photo of the court ruling on the social network X to assert that his claims regarding the water law referendum were valid and that no agreement had been reached with the plaintiffs. The legal conflict originated in early 2023, during the third government led by Janez Janša. At that time, the Institute 8 March filed a defamation suit against Hojs, who served as the interior minister. The lawsuit targeted specific posts Hojs made on X, formerly known as Twitter, in July 2022. During the wildfires in the Kras region, Hojs responded to a post by then-presidential candidate Nataša Pirc Musar, who wore a shirt supporting the institute and criticized the previous administration for blaming the group for the fires. Hojs countered that the institute was not blamed for starting the fires but had recorded itself in history as a non-governmental organization that succeeded in causing a lack of water in Primorska and Kras through deception. He argued that the institute’s involvement in a referendum on a new Water Act contributed to the water shortage used for firefighting. The institute maintained that these accusations were false and damaging. Representatives noted that during the Janša government, they were frequently targets of insulting posts on social media. They specifically identified Hojs’s comments linking the referendum campaign, which involved numerous civil society organizations and experts, to the fire tragedy as one of the most severe attacks. Kovač stated at the time of filing that political opponents were exploiting the Kras disaster to gain political points. The institute sought compensation for the alleged damage to its reputation. On Wednesday, November 4, 2026, a hearing was set to take place at the Ljubljana District Court. However, the day before the session, the institute announced via Instagram and X that it would drop the case. The statement explained that Kovač was required to testify but had to remain in the United States longer than planned due to additional work commitments. The organization declared that after her return to Slovenia, all efforts would be directed toward a referendum campaign and domestic activities. The institute did not mention any settlement or payment of procedural costs in this initial announcement. Hojs reacted swiftly to the news. On November 3, he posted on X stating that after more than three years, the institute had apparently realized that his arguments regarding the manipulation and deception surrounding the drinking water referendum were factual. He emphasized that the lawsuit was withdrawn. Later, addressing rumors circulating on X that suggested a secret deal had been struck to end the litigation, Hojs published a photograph of the court judgment. He addressed critics directly, referring to them as leftists with paychecks who claimed he had settled with the institute. He asserted that the document proved there was no settlement and that the institute’s claim had been dismissed. The court ruling, dated November 3, indicates that the institute formally waived its claim and requested the court issue a decision based on this waiver. Consequently, the court dismissed the request without making a substantive determination on whether Hojs’s original statements were true or defamatory. While the claim was technically rejected, the judgment does not constitute a final verdict on the merits of the defamation allegation. Hojs highlighted the dismissal and the absence of a settlement as evidence of his victory in the public debate. According to the ruling, the institute is also liable to reimburse Hojs for the costs of the procedure, though the exact amount will be determined by a separate order. Political analyst Miran Videtič commented on the situation, describing the institute’s statement as "stagecraft" and "literal Balkan nonsense." He compared the move to promotional tactics associated with Serbian President Aleksandar Vučić and suggested the strategy mirrored methods used by American Democrats. He labeled the incident with the hashtag #bleferka. The institute had previously characterized the water referendum as protection for drinking water and a fight against privatization of coastal zones and water sources. Critics have pointed out that the institute remained silent on the construction of the C0 canal, which local mayor Zoran Janković proposed routing through a clean drinking water aquifer. Similar patterns of emotional alarmism and mobilization through fear have appeared in subsequent campaigns by the institute, including disputes over data security agreements and intervention laws, according to observers. The withdrawal leaves the legal question of whether Hojs’s remarks constituted defamation unresolved by a substantive court finding. The institute has shifted its focus back to domestic political activism, specifically preparing for upcoming referendum efforts. Hojs continues to frame the outcome as a vindication of his earlier criticisms regarding the impact of the water law referendum on regional resources. The episode highlights the ongoing tension between the former government officials and civil society groups active in environmental and legal advocacy in Slovenia.
Inštitut 8. marec je po več kot treh letih umaknil tožbo za oživeljenje zaradi obrekovanja proti nekdanjemu slovenskiemu notranjemu ministru Alešu Hojsu. Organizacija je navedla, da direktorica Nika Kovač ni mogla sodelovati na obravnavi na sodišču, saj se še vedno nahaja v Združenih državah zaradi dodatnih profesionalnih obveznosti. Hojs je na družbenih omrežjih odgovoril, da umik tožbe potrjuje pravilnost njegovih argumentov glede manipulacij med referendumom o vodnem zakonu leta 2023. Politični analitik Miran Videtič je potezo kritiziral kot teatralno in jo primerjal s promocijskimi taktikami, ki jih uporabljajo drugi politični akterji. Članek opozarja, da je inštitut igral ključno vlogo v kampanji proti spremembam vodnega zakona, vendar ni izrazil nasprotovanja gradnji kanala C0 skozi podzemno vodonosno plast.
Ocena pristranskosti (Konservativno): Članek predstavlja umik tožbe kot dokaz institucionalne šibkosti, uporablja posmešljive izraze, kot sta "gledališče" in "balkanska absurdnost," ter poudarja zmago toženca, pri čemer izpusti protitrudnje tožnika.
Bivši minister za notranje zadeve Ales Hojs je javno zavrnil obtožbe, da je sklenil sporazum z Inštitutom 8. marec, ki ga vodi Nika Kovac, zaradi česar je inštitut umaknil tožbo zaradi žalitve, v kateri je zahteval 3.000 evrov odškodnine. Hojs je na družbenem omrežju X objavil sodbo, v kateri je izrecno navedel, da je bila zahteva inštituta zavrnjena, ne pa sporazumno rešena, hkrati pa je z ostrimi besedami kritiziral svoje politične nasprotnike. Pravni spor izvira iz leta 2023, ko je inštitut tožil Hojsa, ker je referendum o vodnem zakonu povezoval s pomanjkanjem sredstev za gašenje požarov med požari v regiji Kras. Inštitut je umaknil tožbo kratek čas pred predvidenim obravnavanjem, ker je Kovčeva podaljšala svoj obisk v Združenih državah zaradi poklicnih obveznosti, pri čemer je te obveznosti postavila pred sodni postopek. Pojasnili so, da se bodo po vrnitvi v Slovenijo osredotočili na prihodnjo kampanjo za referendum.
Ocena pristranskosti (Konservativno): Naslov uporablja provokativne metafore, kot je "nalivanje bencina na ogenj," in citira žaljive izraze, ki jih je toženi uporabil za kritike ("levičarji, ki so plačani"), pri čemer poudarja njegovo agresivno zavrnitev namesto razlogov, ki jih je tožnica navedla za umik tožbe.
Pravna spor med nekdanjim notranjim ministrom Alešem Hojsom in inštitutom March 8 se je zaključila, ko je inštitut umaknil tožbo, v kateri je zahteval 3.000 evrov odškodnine. Zadeva se je začela leta 2023, ko je Hojs na družbenih omrežjih objavil sporočilo, v katerem je referendum o spremembah zakonodaje o vodah povezoval s pomanjkanjem vode, potrebne za gašenje požarov v regiji Kras. Inštitut je trdil, da so te izjave škodile njihovemu ugledu, saj so izkoriščale tragedijo za politične namene. Tožba je bila umaknjena, ker je direktorica Nika Kovač podaljšala svoj obisk v Združenih državah zaradi poklicnih obveznosti in ni mogla sodelovati na predvidenem obravnavi na sodišču. Hojs je na družbenih omrežjih objavil sodbo in izrecno zanikal obtožbe, da je dosegel zasebno poravnavo z organizacijo. Izrazil je prepričanje, da je umik tožbe dokaz, da so njegovi argumenti glede referenduma o zakonodaji o vodah upravičeni.
Ocena pristranskosti (Konservativno): Naslov uporablja agresiven jezik, značilen za vojaške konfliktn, ("odvračanje") in poudarja izjavo obtoženca, ki je v lastnem interesu zanikal dosego sporazuma, hkrati pa izpusti neodvisno preverjanje uradnega dokumenta sodišča.
Inštitut 8. marec je umaknil tožbo proti nekdanjemu notranjemu ministru Alešu Hojsu, pri čemer je navedel, da je potrebno, da direktorica Nika Kovač ostane v Združenih državah zaradi poklicnih obveznosti. Pravni postopek je bil sprva sprožen zgodaj leta 2023 v odziv na obtožbe, objavljene na platformi X, ki so trdile, da je referendum o vodni zakonodaji, ki ga je podpirala civilnodružbena organizacija, povzročil pomanjkanje vode za gašenje požarov v regiji Kras. Inštitut je izjavil, da so se odločili, da bodo dali prednost delu direktorice Kovač pred sodnim postopkom, vendar nameravajo po njenem vrnitvi v Slovenijo usmeriti svoje prizadevanja v prihodnjo kampanjo za referendum. Organizacija je opozorila, da so bili ona in drugi strokovnjaki, ki so sodelovali pri referendumu, med vladanjem tretje vlade Janeza Janše pogosto tarča žaljivih objav na platformi X.
Ocena pristranskosti (Sredina): Poročilo nepristransko predstavlja administrativni razlog za umik tožbe in neposredno citira organizacijo glede njihove strateške spremembe, ki usmerja njihove aktivnosti proti kampanji za referendum.
Inštitut 8. marec je umaknil tožbo proti nekdanjemu notranjemu ministru Alešu Hojsu zaradi domnevnega škodovanja njihovemu ugledu. Obravnava, ki je bila za sredo načrtovana na okrožnem sodišču v Ljubljani, je bila odpovedana, ker je direktorica inštituta, Nika Kovač, morala ostati v Združenih državah zaradi poklicnih obveznosti. Organizacija je preko družbenih omrežij sporočila, da so dali prednost obveznostim direktorice pred pravnimi postopki in da bodo po njenem vrnitvi osredotočeni na svojo notranjo kampanjo za referendum. Tožba, vložena v začetku leta 2023 med tretjo vlado Janeza Janše, je izvirala iz objav na platformi X, ki so trdile, da je referendum o vodnem zakonu, ki ga je organizirala civilnodružbena skupina, povzročil pomanjkanje vode za gašenje požarov na območju Krasa. Inštitut je trdil, da so takšne obtožbe žaljive in del širšega vzorca žalitev, ki so bile usmerjene proti njim med prejšnjo upravo.
Ocena pristranskosti (Sredina): Poročilo se izključno opira na neposredne citate tožeče stranke glede odstopa in vsebuje nevtralno ozadje o specifičnih obtožbah, ki vključujejo nekdanjega ministra in referendum o vodnem zakonu.
Inštitut 8. marec je umaknil tožbo proti nekdanjemu notranjemu ministru Alešu Hojsu, ki bi bila predvidena za obravnavo na okrožnem sodišču v Ljubljani. Organizacija je zahtevala 3.000 evrov odškodnine zaradi domnevne žalitve, povezano z objavami na spletu, v katerih so trdili, da je njihova udeležba v referendumu o vodnem zakonu povzročila pomanjkanje vode za gašenje požarov v regiji Kras. Inštitut je izjavil, da je umik tožbe bil nujen, ker je direktorica Nika Kovač morala ostati v Združenih državah zaradi poklicnih obveznosti. Dodali so, da se bodo po njenem vrnitvi osredotočili na prihodnjo referendumske kampanjo in notranje delo. Tožba je bila prvotno vložena v začetku leta 2023, med tretjo vlado Janeza Janše, in se je sklicevala na ponavljajoče se žaljive izjave, usmerjene proti civilnodružbenim organizacijam, ki so sodelovale v zakonodajnem postopku.
Ocena pristranskosti (Sredina): Poročilo na nevtralnem način predstavlja pravno odločitev in navaja utemeljitev ustanove glede razpoložljivosti osebja ter prihodnjih prioritet kampanj, ne da bi dodajalo lastne interpretacije ali politične pristranskosti.
Inštitut 8. marec je umaknil tožbo proti nekdanjemu notranjemu ministru in podpredsedniku SDS, Alešu Hojsu, ki bi bila predvidena za obravnavo na okrožnem sodišču v Ljubljani. Organizacija je kot razlog za umik tožbe navedla podaljšano prisotnost direktorice Nike Kovač v Združenih državah Amerike zaradi dodatnih profesionalnih obveznosti. Tožba je izvirala iz Hojevih objav na družbenih omrežjih, v katerih je povezoval inštitut in druge civilnodružbene organizacije, ki so sodelovale pri referendumu o vodnem zakonu, z pomanjkanjem vode med požari v regiji Kras. Hojs je že prej odgovoril na objavo takratne predsedniške kandidatke, Nataše Pirc Musar, ki je kritizirala prejšnjo vlado zaradi obtoževanja inštituta za požare. Inštitut je zahteval 3.000 evrov odškodnine, saj je trdil, da takšne obtožbe škodujejo njihovemu ugledu, še posebej med tretjo Janševo vlado.
Ocena pristranskosti (Progresivno): Članek predstavlja odstop kot strateško usmeritev proti kampanji za referendum in poudarja nezadovoljstvo inštituta zaradi škode, ki jo je povzročil desničarski politik, pri čemer uporablja sočutne izraze, kot je "nič kaj posebnega" za žaljivko.
Kako je poročala vsaka stran
Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.
progresivno
sredina
konservativno
★
Kako je poročala vsaka stran
Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.
Slovenia
