Po obdobju, ko so delavci poskušali nadoknaditi izgubljeno kupno moč zaradi visoke inflacije, rast plač zdaj vse bolj odraža kronično pomanjkanje delovne sile in spremembe v plačilnem sistemu javnega sektorja. Povprečna neto plača se je v preteklem letu povečala za približno devet odstotkov, večina zaposlenih pa je dosegla rast realne plače, ko se je inflacija upočasnila. Vendar pa je bilo od začetka tega leta opazno upočasnjenje trendov, rast realne plače pa se je zmanjšala s približno 6% v začetku leta 2025 na le +2% v aprilu 2026. Povprečna neto plača aprila je bila 1.552 evrov, z znatnimi razlikami med sektorji. Sektorji, ki se soočajo s pomanjkanjem delovne sile, kot so finance, gradbeništvo, trgovina in turizem, so še naprej povečevali plače, da bi pritegnili in zadržali sektorje oblačil. Nasprotno, kot so kmetijstvo, tekstilna industrija, proizvodnja, delovna mesta z intenzivnim delom dela, se je povprečna rast zmanjšala, medtem ko se razkorak med najboljšimi plačanimi in slabše plačanimi delovnimi mesti v javnem sektorju še vedno upočasni.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnotežen pregled rasti plač v različnih sektorjih na Hrvaškem, poudarja pa tako povečanja kot tudi stagnacijo, ne da bi očitno zagovarjal katero koli posebno politično stališče.
Zakaj te ocene (Dejstva 85 · Objektivnost 75): The article provides detailed statistics on wage growth in Croatia, aligning with cross-source consensus on inflation and wage trends. It accurately reports on sectoral differences in wage increases. Objectivity is somewhat compromised by emphasizing certain sectors as 'biggest winners' and others a




