Nemški stranka je zahtevala izbris vseh osebnih podatkov, ki jih ima podjetje, kar je sprožilo pravni konflikt med zakoni o varstvu podatkov in zahtevami za informacijsko varnost.
Poleg tega so informacije vsebovale tudi dodatne varnostne kopije, IP naslov strank pa se je z časovnimi žigovi večkrat pojavljal v dnevnikih strežnikov. Zdaj se postavlja vprašanje, ali je treba vse te podatke izbrisati in če je tako, kako? Osnovno vprašanje je v nasprotju med dvema pravnima obveznostma. Na eni strani je pravica do izbrisa iz člena 17 GDPR, ki posameznikom omogoča, da zahtevajo izbris svojih osebnih podatkov. To podpira načelo omejenega shranjevanja iz člena 5, ki določa, da bi morali biti osebni podatki shranjeni le toliko časa, kolikor je to potrebno za namen obdelave.
Podjetja, ki delujejo v okviru sistema za upravljanje informacijske varnosti (ISMS), kot so tista, ki jih je certificiral Bundesamt für Sicherheit in der Informationstechnik (BSI) ali ISO/IEC 27001, morajo vzdrževati varnostne kopije in zbirati dnevnike.
Varnostna kopija, iz katere se lahko pozneje odstranijo posamezni zapisi, ni zanesljiva in dnevnik izgubi svojo dokazno vrednost, če se lahko v njem izbrišejo osebni podatki. Ta dilema predstavlja izziv za organizacije, ki uporabljajo standardno tehnologijo. Skoraj nemogoče je izbrisati specifične osebne podatke, hkrati pa zagotoviti, da varnostne kopije in dnevniki ostanejo nedotaknjeni.
Vendar ohranjanje operativne celovitosti zahteva ohranjanje kopij podatkov za namene obnovitve. To ustvarja konflikt, ki ga je težko rešiti z obstoječimi orodji in procesi. Pravni strokovnjaki so ugotovili, da ni jasnih smernic o tem, kako ravnati s takšnimi scenariji. Evropski odbor za varstvo podatkov (EDPB) je izdal smernice, vendar se bolj osredotočajo na splošna načela kot na specifične tehnične rešitve.
Na primer, lahko uvedejo sisteme, ki omogočajo selektivno brisanje brez ogrožanja celovitosti varnostnih kopij. Drugi sodelujejo s pravnimi svetovalci pri razvoju politik, ki pojasnjujejo, kako obvladovati te konflikte. Vendar pa se ti ukrepi še vedno razvijajo in še ni splošno sprejete rešitve.
Do takrat ostaja izziv: kako spoštovati pravice posameznikov, obenem pa zaščititi zanesljivost kritičnih sistemov.
★
Ohranimo novice poštene.
ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 4 €/mesec.
Postani podpornik
Germany
