Grahek: Konkurenca je najboljše zdravilo za nič obresti na prihranke

V zadnjih mesecih se je krajina stanovanjskih posojil v Sloveniji znatno spremenila, kar je zaznamovalo opazno povečanje obsega in stroškov takšnih posojil. Od začetka junija 2026 se je skupni znesek stanovanjskih posojil v državi približal 10 milijardam evrov, kar odraža znatno povečanje v primerjavi s prejšnjimi leti.

Rast obsega stanovanjskih posojil se je začela opazno pospeševati po marcu 2026, ko je skupna vrednost vseh stanovanjskih posojil presegla 9,6 milijarde evrov, kar je bistveno več od 8,8 milijarde evrov, ki so jih zabeležili v istem obdobju lani.

Zgodovinski podatki kažejo, da je bil položaj pred samo štirimi leti precej drugačen. marca 2022 je bila povprečna obrestna mera za nova stanovanjska posojila s trajanjem, ki presega deset let, pod dvema odstotkoma. Vendar pa je po odločitvi ECB, da bo julija 2022 zvišala obrestne mere, povprečna obrestna mera do julija 2023 narasla na skoraj 4,1 odstotka, kar je privedlo do ostrega upada obsega novih stanovanjskih posojil. Do konca leta 2023 so se obrestne mere začele rahlo zmanjševati, kar je omogočilo postopno povečanje števila novih posojil do nedavnega.

Najnovejši ukrep, ki ga je sprejela ECB, se je zgodil prejšnji teden in je označil prvo zvišanje osnovnih obrestnih mer od septembra 2023. ECB je zvišala referenčno obrestno mero za 0,25 odstotnih točk, s čimer je dosegla 2,25 odstotka.

Ta prilagoditev obrestnih mer ima takojšnje posledice za potrošnike, zlasti glede stanovanjskih posojil. Medtem ko je vpliv na posojila s spremenljivo obrestno mero bolj neposreden, tudi posojila s fiksno obrestno mero čutijo učinke, čeprav manj izražene. Analitiki ugotavljajo, da se je sestava stanovanjskih posojil v zadnjih letih bistveno spremenila, pri čemer večina zdaj vsebuje fiksne obrestne mere.

Finančni analitiki poudarjajo, da je pomembno razumeti, kako obrestne mere vplivajo tako na stroške izposojanja kot na donosnost prihrankov.

Grahek tudi poudarja, da medtem ko banke hitro prilagajajo obrestne mere za posojila, pogosto zamujajo pri prilagajanju obrestnih mer za vloge.

Medtem ko nekateri trdijo, da ohranjanje nizkih obrestnih mer za vloge koristi potrošnikom, saj zmanjšuje stroške posojil, drugi zagovarjajo večjo preglednost in pravičnost pri upravljanju obrestnih mer bank. Ta tekoča razprava poudarja zapletenost krmarjenja po sedanji finančni pokrajini, kjer medsebojno delovanje med inflacijo, obrestnimi merami in izbiro potrošnikov še naprej oblikuje prihodnost stanovanjskega financiranja v Sloveniji.